15. novembra 1962 je na IMFM na Lepem potu v Ljubljani začel delovati prvi pravi računalnik v Sloveniji, Zuse Z23. Ta datum lahko štejemo za začetek računalništva pri nas. Pred tem so zahtevne izračune opravljali na računalniku IBM 705 na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Okrog računalnika Zuse se je zbrala skupina mlajših učiteljev, raziskovalcev in študentov (Zvonimir Bohte, Tomislav Skubic, Jože Vrabec, Marija Vencelj, Egon Zakrajšek, Janez Lesjak, Janez Grad, Cveto Trampuž, Janez Štalec, Mira Volk, Boštjan Vilfan, Mitja Rosina, Marijan Špegel in še vrsta drugih), ki so postavljali temelje računalništva pri nas. Posebej je izstopal Egon Zakrajšek (diplomiral 1965). Z23 je bil računalnik v pravem pomenu besede – bil je namenjen predvsem za računanje. Zato je bil velik poudarek na numerični analizi, ki jo je pri nas začel razvijati Zvonimir Bohte – Dragi s sodelavci. Z23 pa je bil uporabljen tudi v druge namene. V šestdesetih je v zbirki Sigma izšlo več knjig, ki v naš prostor prinašajo "računalniško" matematiko. Prav tako je bilo v Obzorniku objavljenih več "računalniških" člankov. Seveda je dostopnost računalnika vplivala tudi na študij (tehniške) matematike in fizike.
V praktični delavnici bova predstavila astronomske vaje, ki so nastale v sklopu mednarodnega projekta STEAM-Med, ki ga koordinira italijanska Pisarna za astronomsko izobraževanje (PAI) pri Mednarodni astronomski zvezi (IAU). Pri projektu sodelujemo astronomi in učitelji 12 sredozemskih držav, ki s sooblikovanjem (codesign) sestavljamo učne delavnice/vaje iz astronomije, ki se osredotočajo na pojem svetlobe. Vaje so primerne za popestritev siceršnjega programa astronomije v OŠ in astronomskih krožkov.
Podala bova tudi nekaj informacij o tekmovanju iz znanja astronomije.
V primeru jasnega vremena bo zvečer astronomsko opazovanje.
V praktični delavnici bova predstavila astronomske vaje, ki so nastale v sklopu mednarodnega projekta STEAM-Med, ki ga koordinira italijanska Pisarna za astronomsko izobraževanje (PAI) pri Mednarodni astronomski zvezi (IAU). Pri projektu sodelujemo astronomi in učitelji 12 sredozemskih držav, ki s sooblikovanjem (codesign) sestavljamo učne delavnice/vaje iz astronomije, ki se osredotočajo na pojem svetlobe. Vaje so primerne tudi za vaje pri pouku fizike in popestritev astronomskih krožkov.
Radi povemo, da je Slovenija v svoji majhnosti zelo raznolika. To velja tudi za volilne sisteme, ki se uporabljajo na volitvah. Imamo predsedniške, državne in evropske volitve in še pet različnih sistemov na lokalnih volitvah. Nekateri so preprosti, drugi pa na prvi pogled po nepotrebnem zapleteni. A ima vsak volilni sistem svoj matematični smisel, saj optimizira želeno lastnost, kot sta enakomerna razporeditev mandatov po volilnih enotah in zastopanost list, ki je čim bližje razmerju prejetih glasov. Matematik se tudi vpraša, kako ravnati v primeru izenačenih glasov in ostalih posebnih primerih, ki jih zakonodajalec ni predvidel.
Hadroni so stanja sestavljena iz kvarkov. Najpomembnejša običajna hadrona sta proton in nevtron. V zadnjem desetletju so eksperimenti nepričakovano odkrili precej neobičajnih hadronov - to so stanja, sestavljena iz več kot treh valenčnih kvarkov. Raziskave neobičajnih hadronov med drugim razkrivajo ali so mehanizmi odgovorni za njihov obstoj analogni tistim, ki vežejo protone in nevtrone v jedra. V predavanju bom povzela kako na podlagi osnovne teorije obravnavamo običajne in neobičajne hadrone in kaj je o njih v zadnjem času dognala slovenska skupina.
V sodobnem svetu, ko ves čas hitimo, lovimo roke in se ukvarjamo z birokratskimi zadevami, je pomembno, da svoje delo čim bolje optimiziramo. Matematiki so znani, da imajo radi izzive in radi rešujejo probleme, na katere naletijo. Tudi sam sem eden izmed njih in bi v svojem prispevku rad predstavil nekaj svojih dognanj, s katerimi sem poenostavil svoje delo, da mi več energije ostane za samo delo v razredu. Dotaknili se bomo tem, kot so preverjanje znanja v Googlovih obrazcih, ki so vsem dobro znani. Poudarek bo na optimizaciji popravljanja izdelkov in kasnejšega pošiljanja povratnih informacij učencu. Izpostavil bi tudi pripravo gradiv za spletno stran v Wordpressu na že pripravljenih predlogah, kjer se učitelj posveti le vsebini in povratni informaciji učenca. Ob omenjenih primerih bom s pomočjo spletnih orodij praktično prikazal uporabo spletnih orodij, ki mi omogočajo optimizacijo učnega procesa. S tem prihranimo dragocen čas in mirne vesti lahko rečemo, da nismo s tem učencev z ničemer prikrajšali, ampak prav nasprotno – prihranili čas in energijo za delo v razredu.
Na delavnici bom na praktičnih primerih pokazal, kako lahko s pristopi umetne inteligence popestrimo izvajanje različnih šolskih predmetov. Pri kratkih, nekajurnih izobraževalnih aktivnostih namreč lahko uporabimo podatke, povezane z učno snovjo, in jih raziskujemo s pristopi strojnega učenja ter na tak, raziskovalen način predstavimo učno snov. V ozadju takih aktivnosti je seveda spoznavanje umetne inteligence in prikaz njene uporabnosti. Umetna inteligenca je ena ključnih tehnologij tega stoletja in bistveno vpliva na razvoj znanosti, industrije in družbe. Tako zaradi njenih koristi, razvojnih možnosti, in napredka družbe kot tudi pasti in nevarnosti je pomembno, da se šolarji in dijaki z njo in predvsem z njeno uporabo čimprej seznanijo. Na Univerzi v Ljubljani razvijamo izobraževalne aktivnosti (http://pumice.si), ki skušajo obiti teoretične podrobnosti sicer mnogokrat zapletenih algoritmov in namesto njih na praktičnih primerih iz sicer obstoječega šolskega kurikuluma predstavijo osnovne koncepte strojnega učenja in podatkovnih ved. Te aktivnosti snujemo v sodelovanju z učitelji in pri tem uporabljamo program za podatkovno analitiko Orange (http://orangedatamining.com), ki je plod domačega znanja in ki ga razvijamo na Univerzi.
Ob primerih teoretičnih nalog s tekmovanja Čmrlj in eksperimentalnih nalog s osnovnošolskih tekmovanj za Stefanovo priznanje se bomo pogovarjali o tem, kaj učenci oziroma dijaki znajo in česa ne. Pokazali bomo tudi primere nalog, pri katerih smo naknadno ugotovili take ali drugačne pomanjkljivosti v besedilu naloge in česa se lahko ob tem naučimo sestavljalci nalog. Delavnica je primerna za učitelje fizike tako v srednjih kot osnovnih šolah.
Pred dobrimi desetimi leti je naše društvo izvajalo projekt poliedrske delavnice, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Po izvedenem seminarju so učitelji izvajali dvourne delavnice z učenci, z namenom, da bi učence seznanili z osnovnimi zvrstmi poliedrov, tako da so le-te tudi sestavljali. S to dejavnostjo učenec izboljšuje prostorsko predstavljivost, pri mlajših pa sestavljanje vpliva na razvoj motorike. Te aktivnosti želimo obnoviti na način kot bo prikazan na srečanju.
Leta 1972 je izšla poskusna številka revije Presek, namenjena mladim matematikom, fizikom in astronomom, ki odtlej pod okriljem DMFA Slovenije redno izhaja že 50 let. Ob tem lepem jubileju si bomo skupaj ogledali, kako je revija v preteklosti pripomogla k zanimanju za naše vede in dodali še kakšno svežo idejo za naprej.
Na delavnici Strategije in zgodbice si bomo ogledali najbolj pogoste pristope in tehnike za reševanje matematičnih nalog, ki jih tradicionalno uvrščamo v kategorijo, poimenovano Strategije in zgodbice. To so naloge, ki tekmovalcem predstavijo zanimivo matematično situacijo, pogosto opisano z neko zgodbico, in jim zastavijo vprašanje, ki jih popelje v svet samostojnega matematičnega raziskovanja. Tipičen primer tovrstnih nalog so igre z dvema igralcema, pri katerih lahko eden od igralcev vedno zmaga, če uporabi pravo strategijo. Tekmovalci morajo sami ugotoviti, kateri igralec ima zmagovito strategijo, in zmagovito strategijo tudi poiskati. Zelo pogoste so tudi naloge s tabelami ali mrežami, pri katerih mora tekmovalec bodisi najti optimalno postavitev, razporeditev ali razrez ali pa pokazati, da neka postavitev ni mogoča. Pri reševanju takih nalog morajo biti tekmovalci predvsem iznajdljivi, inovativni in vztrajni. Na delavnici bomo predstavili nekaj primerov nalog iz kategorije Strategij in zgodbic, ki so se v preteklih letih pojavile na matematičnih tekmovanj za srednje šole, in si skupaj ogledali, kako jih rešimo.
Na predavanju si bomo ogledali numerično merilo distrakcije ponujenih odgovorov nalog izbirnega tipa. Metodologija je povzeta po raziskovalnem delu avtorjev dr. Lukasa Donnerja in Evite Lerchenberger. Ogledali si bomo konkretne primere s tekmovanja Mednarodni matematični kenguru v Sloveniji. Poudarek bo na nalogah, kjer je bil pravilen odgovor najmanj pogosto izbran.
Nova spletna informacijska platforma Tekmujem.si je del skupnega projekta Tekmujem v znanju DMFA in Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS).
V okviru projekta smo razvili spletno informacijsko platformo za tekmovanja iz različnih znanj - Tekmujem.si. Ponuja koledar vseh tekmovanj, glavne informacije o tekmovanjih in povezave na posamezna tekmovanja. S tem omogoča lažji pregled in dostop do informacij o tekmovanjih na enem mestu. Platforma predstavlja vsa tekmovanja, ki potekajo pod okriljem DMFA Slovenije in ZOTKS, in tudi tekmovanja drugih organizatorjev, ki uporabljajo informacijski sistem DMFA. Namenjena je mladim, staršem, učiteljem, mentorjem in širši javnosti, torej vsem, ki na spletu iščejo informacije o tekmovanjih iz različnih znanj.
