Dr. Izidor Hafner, častni član DMFA (1949-2026)
V noči na 14. junij 2026 se je po hudi bolezni poslovil dr. Izidor Hafner, častni član našega društva in prejemnik številnih nagrad za pionirsko delo na področju popularizacije in uvajanja računalništva in logike v slovensko šolstvo.
Izidor Hafner je bil rojen leta 1949 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Beogradu in Ljubljani. Že kot dijak se je uspešno udeleževal matematičnih tekmovanj. Diplomiral je leta 1972 z diplomskim delom Popolnost predikatnega računa na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani na smeri tehnična matematika. Na isti fakulteti je z magistrskim delom Regularni kolobar in maksimalni kolobar ulomkov končnega Baerovega ∗-kolobarja leta 1974 tudi magistriral. Pred doktoratom se je znanstveno izobraževal tudi v Veliki Britaniji in Severni Irski. Leta 1983 je na Fakulteti za elektrotehniko obranil doktorsko disertacijo Kompleksnost teorij Lešniewskega in njihova uporaba.
Že kot študent se je na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani ukvarjal z računalništvom in logiko. Tema dvema panogama, v katerih je videl velik pomen za razvoj znanosti in tehnologije, je ostal zvest ves čas svojega delovanja na univerzi, od leta 1974, ko je postal asistent, in nato kot visokošolski učitelj, vse do upokojitve leta 2013. Predaval je diskretne strukture, matematiko in programiranje. Zavzemal se je za uvedbo računalništva in logike v šole na vseh nivojih in za ustrezno izobraževanje učiteljev.
Že leta 1977 je organiziral prvo republiško tekmovanje iz računalništva, leta 1986 pa pričel ustanavljati krožke iz robotike v srednjih šolah in malo kasneje še poletne krožke za najboljše študente računalništva. Z vso vnemo se je Izidor Hafner lotil tudi vpeljave logike v osnovne in srednje šole. Izdelal je ustrezne učne načrte za ta predmet in leta 1986 pričel organizirati tekmovanja iz logike, prva na svetu, čemur je leta 1990 pridružil še tekmovanja iz razvedrilne matematike. V ta namen je ustanovil tudi revijo Logika in razvedrilna matematika in zanjo prevzel uredništvo ter si pridobil zveste sodelavce. V 1990-tih je poskrbel, da je v slovenskem jeziku izšla vrsta knjig s področja logike in razvedrilne matematike, ki jih je uspešno delil med mlade bralce na tekmovanjih.
Zadnji dve desetletji se je veliko ukvarjal s poliedri, njihovo konstrukcijo in ustrezno računalniško podporo. Vodi številne poliedrske delavnice. Ustanovil je tudi Hišo poliedrov, kjer se obiskovalci seznanjajo z modeli in mrežami poliedrov ter prisostvujejo različnim delavnicam. Na spletni strani Wolfram Demonstrations je objavil več kot 1300 interaktivnih demonstracij s področja planarnih in prostorskih likov ter teles. Na Seminarju za zgodovino matematičnih znanosti je redno sodeloval s prispevki o zgodovini logike na Slovenskem in na Poljskem, pod drobnogled je vzel tudi Vegove logaritmovnike, v katerih je s podporo lastnih računalniških programov iskal napake. Ti programi so tudi dostopni na svetovnem spletu.
Izidor Hafner je bil dolga leta član upravnega odbora DMFA Slovenije, kjer je opravljal funkcijo tajnika Komisije za tekmovanje v razvedrilni matematiki. Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije je bil predsednik komisije za logiko. V Obzorniku za matematiko in fiziko ter v Preseku je objavil več člankov s področja logike in teorije množic. Prav tako je s sodelavci izdal tudi zbirke nalog iz logike in razvedrilne matematike in s svojimi prispevki pogosto sodeloval na društvenih strokovnih srečanjih in seminarjih.
Za svoje delo je prejel vrsto priznanj. Leta 1990 je prejel priznanje Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za delo z mladimi, leta 2000 mu je bil podeljen častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri uvajanju računalništva in logike v srednje šole ter za delo z mladimi na teh področjih. Leta 2004 je sledilo priznanje Zveze za tehnično kulturo Slovenije za dolgoletno prizadevno razvijanje in izvajanje tekmovanj iz znanj ter za velik prispevek k razvoju tehnične kulture, leta 2007 je prejel priznanje »Prometej znanosti«, ki ga za odličnost v predstavljanju znanosti podeljuje Slovenska znanstvena fundacija, leta 2009 pa je prejel še nagrado Republike Slovenije na področju šolstva, in sicer za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno inovacijsko in organizacijsko delo v visokem šolstvu.
Še v zadnjih letih je na svojem spletišču aktivno skrbel za izhajanje revije Logika in razvedrilna matematika in redno objavljal matematične zanimivosti na socialnih omrežjih. Iskal je podporo za ustanovitev Matematičnega muzeja v Ljubljani in predstavljal različne geometrijske modele in konstrukcije na delavnicah ob različnih priložnostih. Njegovo delo je vplivalo na številne generacije mladih, ki so se ob njegovih knjigah in tekmovanjih navdušile za matematiko.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
