4. 7. 2021

8. evropski kongres matematike v Portorožu izjemno uspešen

1766 udeležencev, več kot 1000 referatov, številni ugledni gostje

Kljub do zadnjega negotovim razmeram je v Portorožu od 20. do 26. junija 2021 potekal kongres 8ECM. Gre za največje znanstveno srečanje s področja matematike v Evropi, ki poteka vsaka 4 leta, program kongresa pa oblikuje Evropsko matematično združenje (EMS).

8ecm-omf-bernardin
Pred vhodom v kongresni center

V Portorožu je bilo sicer v času kongresa prisotnih le okoli 200 od skupaj 1766 registriranih udeležencev kongresa. Ostalim je epidemija COVID onemogočila potovanje v Slovenijo, zato je bil kongres po odločitvi izvršnega odbora EMS izveden pretežno v spletni obliki, deloma pa tudi hibridno v hotelskih predavalnicah s predavatelji, ki so v živo pred kamerami predavali peščici poslušalcev.

8ecm-omf-slovenci
Plakati o slovenskih matematikih v predverju
 

Sam sem se v kongresni center Bernardin podal v nedeljo, 20. junija, popoldne, in že prvi vtis je bil izjemen. V lično urejenem sprejemnem prostoru s kongresnimi knjižicami, plakati in različnimi promocijskimi materiali o Sloveniji so me poleg prijaznih prostovoljcev pričakali tudi plakati o slovenskih matematikih Plemlju, Vidavu, Vegi, Močniku in Lahu (pripravili Marko in Nada Razpet ter Izidor Hafner) ter bogata razstava tematsko urejenih matematičnih znamk (pripravil R. Wilson).

Knjiga povzetkov in druga gradiva
Knjiga povzetkov in druga gradiva

Po sprejemnih nagovorih z nekaj glasbe na prostem pred cerkvico sv. Bernardina smo se prisotni peš odpravili do bližnje galerije Monfort, v kateri so bila razstavljena matematično navdahnjena likovna dela Bogdana Sobana (Matematika v barvah), Andreja Bauerja (Random art) ter izbrani matematični plakati sodelavcev in študentov FMF iz lanske razstave ob 100-letnici UL. 

Razstava umetniških del v galeriji Monfort
Razstava umetniških del v galeriji Monfort

V naslednjih dneh so imeli prisotni gostje možnost poslušati tudi klavirski večer Teje Jeličić, obiskati razstavo Teje Krašek ''X'' v Izoli, razstavo plakatov o evropskih matematičarkah v Kopru ter morsko biološko postajo ali kakšno od delavnic z matematičnimi skulpturami za najmlajše.

20210621_212058
Nastop mlade pianistke Teje Jeličić, nosilke srebrne medalje EGMO 2019 in udeleženke MMO 2019

8ECM se je zares pričel 21. junija dopoldne s spletno otvoritveno slovesnostjo. Na njej sta udeležence preko videa nagovorila tudi predsednik RS Borut Pahor in predsednik EMS Volker Mehrmann, v živo pa predsednik org. odbora Tomaž Pisanski in njegova podpredsednica in rektorica UP Klavdija Kutnar.

Nagovor predsednika EMS Volkerja Mehrmanna
Nagovor predsednika EMS Volkerja Mehrmanna

Nato so predsedniki odborov za nagrade EMS Martin Bridson, nagrado Otta Neugebauerja Eberhardt Knobloch in nagrado Felixa Kleina Ralf Korn podelili letošnje nagrade, delo vsakega od skupaj 12 nagrajencev pa je bilo predstavljeno s 3-minutnim videoportretom. V imenu nagrajencev se je na odru v živo zahvalila Karine Chemla, prejemnica nagrade Otta Neugebauerja, ki je v svojem ganljivem nagovoru izrazila tudi iskreno podporo organizatorjem kongresa ob izjemnih naporih pri pripravi.

Karine Chemla, prejemnica nagrade Otta Neugebauerja
Karine Chemla, prejemnica nagrade Otta Neugebauerja

Znanstveni program kongresa je odprlo izjemno zanimivo plenarno predavanje Alfia Quateronija o matematičnih modelih delovanja srca in ožilja. Predavanje o minimalnih ploskvah z vidika kompleksne analize Franca Forstneriča je bil nasploh prvi plenarni nastop slovenskega matematika v zgodovini evropskih kongresov, med preostalimi plenarnimi predavanji pa sta ob tradicionalnejših temah iz algebraične geometrije, kombinatorike, analize in verjetnosti izstopali dve predavanji o sodobnih trendih, matematiki globokega oziroma statističnega učenja Gitta Kutinyoka in Petra Buhlmanna.

Plenarno predavanje prof. Franca Forstneriča
Plenarno predavanje prof. Franca Forstneriča

S predavanji se je (žal v 5 vzporednih sekcijah hkrati) predstavilo tudi vseh 10 letošnjih prejemnikov nagrad EMS, ki se podeljujejo za izjemne dosežke raziskovalcev do 35 leta starosti. Sam sem v tem sklopu prisluhnil predavanju Kaise Matomaaki o praštevilih in skoraj praštevilih v kratkih intervalih, ter Alexandra Logunova o ničelnih množicah Laplaceovih lastnih funkcij, zgrešil pa sem denimo predavanje Joaquima Serra o Stefanovem problemu taljenja ledu v vodi, ki še danes navdihuje razvoj novih metod matematične analize.

Predavanje nagrajenke EMS Kaise Matomaaki
Napoved predavanja nagrajenke EMS Kaise Matomaaki

Izjemno zanimiva je bila tudi večina od 30 vabljenih predavanj. Daniela Kuhn je tako predstavila še čisto svež dokaz znamenite kombinatorične domneve Erdos-Faber-Lovasz o povezavno kromatičnem številu hipergrafov. Tri vabljena predavanja so prispevali tudi slovenski matematiki. Špela Špenko je predstavila koncept HMS kategoričnih simetrij in hipergeometričnih sistemov kot nadgradnjo Plemljeve rešitve 21. Hilbertovega problema o obstoju sistema diferencialnih enačb s predpisano grupo monodromij. Aleksey Kostenko je predstavil komplementarnost dveh različnih tipov Laplaceovih operatorjev v kontekstu neskončnih grafov, Andrej Bauer pa je orisal, kako sodobna formalizacija matematike z nadomeščanjem logike in teorije množic s teorijo tipov spreminja same temelje matematike.

Abelovo predavanje Laszla Lovasza je bilo znanstveni vrhunec kongresa
Abelovo predavanje Laszla Lovasza je bilo znanstveni vrhunec kongresa

Poleg doslej naštetih je izstopalo še nekaj posebnih predavanj. Letošnji prejemnik Abelove nagrade Laszlo Lovasz (skupaj z A. Widgersonom) je takoimenovano Abelovo predavanje posvetil zelo aktualnemu povezovanju zvezne in diskretne matematike s pomočjo grafovskih limit – grafonov. V sklopu 6 predavanj za širšo (matematično) javnost smo lahko poslušali predavanje Robina Wilsona o zgodovini evropske matematike ob znamkah, Bojana Moharja o prekrižnem številu grafov, Kathrynn Hess o topoloških preiskovanjih v nevroznanosti, Martina Hairerja o matematičnem potovanju med velikostnimi lestvicami, Fieldsovega nagrajenca Stanislava Smirnova o povezavah med matematiko in umetnostjo ter Fieldsovega nagrajenca Alexeia Okounkova o Liejevi teoriji brez grup.

Predavanje Fieldsovega nagrajenca Stanislava Smirnova je bilo namenjeno širši javnosti
Predavanje Fieldsovega nagrajenca Stanislava Smirnova je bilo namenjeno širši javnosti

Večina ostalih od več kot 1000 (!) referatov kongresa pa je bilo krajših in razvrščenih v enega od 62 minisimpozijev s skupno tematiko, ki jih je na podlagi razpisa izmed prijav uveljavljenih matematikov iz različnih področij odobril lokalni znanstveni odbor pod vodstvom Dragana Marušiča. Naštejmo le tiste, ki so jih organizirali ali soorganizirali slovenski kolegi: Energy methods and their application in material science (org. Martin Jesenko), Mathematics in biology and medicine (org. Barbara Boldin), Mathematical challenges in insurance (org. Mihael Perman), Mathematics in the Digital age of Science (org. Katja Berčič), Algorithmic Graph Theory (soorg. Martin Milanič in Sandi Klavžar), Spectral Theory and Integrable Systems (soorg. Aleksey Kostenko), Harmonic analysis and partial differential equations (org. Oliver Dragičević), Mathematics in education (org. Amalija Žakelj), Noncommutative structures within order structures, semigroups and universal algebra (org. Karin Cvetko-Vah, soorg. Joao Pita Costa), Symmetry of Graphs, Maps and Polytopes (org. Primož Potočnik, soorg. Primož Šparl), Low dimensional topology (org. Sašo Strle), Computational aspects of commutative and noncommutative positive polynomials (soorg. Igor Klep), Topics in complex and quaternionic geometry (org. Jasna Prezelj), Analysis on graphs (org. Aleksey Kostenko), Complex analysis and geometry (org. Franc Forstnerič), Recent developments on preservers (org. Bojan Kuzma).

Odmori za kavo so bili na tem kongresu nekoliko drugačni kot običajno
Odmori za kavo so bili na tem kongresu nekoliko drugačni kot običajno

V okviru kongresa so poleg predavanj potekali še številni posebni dogodki, denimo panelna diskusija na temo evropskih raziskovalnih projektov ERC, panelna diskusija na temo spolne uravnoteženosti v matematiki, panelna diskusija o odprtem dostopu do znanstvenih publikacij ter letni seji društev London mathematical society in European women in mathematics. Mlajši generaciji sta bila posebej namenjena karierni dan s predstavitvijo možnosti študija in zaposlitve na različnih evropskih ustanovah, sprejem udeležencev matematičnih olimpijad, ter podelitev nagrad natečaja za študentske projekte s področja matematičnih financ. Ob robu kongresa so v uredništvu (slovenskih) mednarodnih znanstvenih revij Ars Mathematica Contemporanea in Art of Discrete and Applied Mathematics razdelili vsakoletno nagrado Petre Šparl za najboljši članek ženske avtorice v zadnjem obdobju med Simono Bonvicini in Klavdijo Kutnar.

Rektorica UP in podpredsednica organizacijskega odbora Klavdija Kutnar
Podpredsednica organizacijskega odbora Klavdija Kutnar, tudi rektorica Univerze na Primorskem

Zadnji dan kongresa se je program zaključil z daljšim intervjujem s trenutnim predsednikom ERC in bivšim predsednikom EMS Jean Pierre Bourguignonom. V njem je podal številne zanimive misli o vlogi matematike, univerz, znanosti, raziskovanja. Poudaril je tudi pomen izobraževanja učiteljev matematike in zagotavljanja primernega družbenega statusa učiteljem, brez katerega ni mogoče razvijati novih matematičnih talentov na lastnih, evropskih tleh.

8ecm-omf-okounkov
Fieldsov nagrajenec Aleksei Okounkov je matematično skupnost povabil na ICM2022 v Sankt Petersburg

Preostal je le še sklepni dogodek – zaključna slovesnost, na katerem se je predsednik EMS Volker Mehrmann ponovno zahvalil Tomažu Pisanskemu in Klavdiji Kutnar za izjemno opravljeno delo z izvedbo kongresa, predstavnika ruskih in španskih organizatorjev pa sta udeležence povabila na naslednji Mednarodni kongres matematike ICM2022 v Skt. Petersburg in na Evropski kongres matematike ECM2024 v Sevillo.

8ecm-omf-konec
Predsednik Organizacijskega odbora Tomaž Pisanski s sodelavci ob zaključku kongresa

8. evropski matematični kongres je zares predstavil aktualno podobo evropske matematike z najobetavnejšimi mladimi in uglednimi starejšimi imeni. Ponosni smo lahko, da so slovenski organizatorji s sedežem na Univerzi na Primorskem ob podpori ostalih slovenskih ustanov (UL, UM, IMFM, DMFA, SDAMS, Abelium in IJS) kongres v resnično zahtevnih razmerah tako dobro izpeljali in poželi iskrene čestitke večine sodelujočih. Tudi sam jim v imenu Odbora za matematiko pri DMFA Slovenije iskreno čestitam.

Dr. Boštjan Kuzman,
Odbor za matematiko pri DMFA Slovenije