Komisija za popularizacijo fizike v osnovni šoli

Tri predavanja za učitelje na državnem tekmovanju

V soboto 20. maja 2023 bo potekalo državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike. Za mentorje tekmovalk in tekmovalcev ter druge zainteresirane učitelje bomo organizirali 3 pol-urna predavanja.

Urnik predavanj:

Povzetki predavanj so spodaj (v novici, objavljeni 31. marca 2023).

Predavanja bomo prenašali po Zoomu:

https://uni-lj-si.zoom.us/j/93899168518?pwd=MitMRmtEK3J4SVlmbUdOankzaWUxdz09

Meeting ID: 938 9916 8518
geslo: 504419

Vabljeni!

IJSO 2023

Med 1. in 10. decembrom 2023 bo v Bangkoku na Tajskem potekala 20. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada (IJSO). Prvič smo se olimpijade udeležili leta 2019 v Dohi v Katarju, potem pa še dvakrat, leta 2021, hibridno, na Bledu in v Dubaju v Združenih arabskih emiratih, ter leta 2022 v Bogotí v Kolumbiji. Četrtič se jo bomo udeležili čez 3/4 leta. 

Na prve priprave za olimpijado k izbirnemu postopku za olimpijsko ekipo bomo tudi letos povabili okoli 60 učencev 8. in 9. razreda, ki bodo na državnih tekmovanjih v znanju fizike in kemije (morda tudi biologije) dosegli najboljše rezultate. Prve priprave bodo, kot je zdaj že navada, potekale v drugi polovici junija. Razmišljamo pa, da jih ne bi strnili v samo en teden, ampak začeli v enem in končali v naslednjem tednu. Nadaljnje informacije sledijo; spremljajte naše spletne strani še naprej!

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

BR

Predavanja za mentorje na državnem tekmovanju

Med državnim tekmovanjem osnovnošolcev v znanju fizike, ki bo potekalo 20. maja 2023 na Pedagoški fakulteti (PEF) v Ljubljani in Fakulteti za naravoslovje in matematiko (FNM) v Mariboru, bomo za mentorje, ki bodo na tekmovanju spremljali svoje učence, organizirali 3 pol-urna predavanja. O fiziki, s katero se ukvarjajo, bodo predavali mladi znanstveniki tako, da bo podajanje prilagojeno občinstvu; torej učiteljem. Rene Markovič bo predavanje izvedel v živo na FNM v Mariboru, prenašali pa ga bomo tudi po Zoomu za učitelje v Ljubljani. Na PEF bosta v živo predavala Mimoza Naseska in Jan Šuntajs; njuni predavanji bomo tudi prenašali po Zoomu v Maribor.

Če bi še kdo želel spremljati predavanja na daljavo, vabljeni! Natančen urnik predstavitev in povezavo na Zoom bomo objavili tu, en dan pred tekmovanjem (urnik verjetno že prej).

Povzetki predavanj:

dr. Mimoza Naseska, Inštitut Jožef Stefan: Preučevanje narave s koherentno svetlobo

Koherentna svetloba je elektromagnetno valovanje v vidnem delu spektra. Da je koherentna, pomeni, da vsi "deli" valujejo na enak način, imajo točno določeno fazo in frekvenco v vsakem trenutku in po celotnem prostoru, po katerem se valovanje širi. Zaradi teh posebnih lastnosti te svetlobe lahko z njo izvajamo zelo natančne meritve. Preučujemo lahko optične pojave na atomskem in molekularnem nivoju. Na predavanju bomo spoznali različne vrste koherentne svetlobe in načine, na katere jo lahko proizvedemo. Posebej si bomo ogledali sunkovne laserje kot vire koherentnega elektromagnetnega valovanja in njihovo uporabo pri preučevanju dinamičnih procesov v naravi: tudi takih, ki trajajo le nekaj sto femtosekund (predpona femto pomeni faktor 10-15).

doc. dr. Rene Markovič, Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko: Modeliranje realnih sistemov

Na predavanju bo predstavljeno, kako so v začetku 20. stoletja ljudje želeli z uporabo matematičnega modela vplivati na določen naravni pojav. V ta namen so morali sprva razumeti, kako sistem deluje in ga matematično opisati. S tem modelom so lahko napovedali, kaj je potrebno spremeniti v realnem sistemu, da ga lahko vodijo v željeno stanje. Na predavanju bomo tudi mi izgradili matematični model, ki so ga sestavljali takrat in primerjali naše napovedi z dejanskim vedenjem sistema. Tako bomo tudi lahko ugotovili, če jim je uspelo sistem pripeljati v željeno stanje in če so kaj spregledali.

dr. Jan Šuntajs, Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo in Inštitut Jožef Stefan: Kvantni kaos in neravnovesni pojavi

“Kakšna je usoda kvantnega sistema, potem ko smo ga spravili iz ravnovesja?” Kot nas navajajo vsakdanje izkušnje, po dovolj dolgem času pričakujemo vrnitev v ravnovesno stanje, čemur pravimo tudi termalizacija. V praksi lahko nastop termalizacijeΨ; opazujemo kar v domači kuhinji ob pripravi čaja, ko se vsebina skodelice zaradi difuzije barvila sčasoma enakomerno obarva. Po drugi strani ponujajo kvantni sistemi številne protiprimere opisanemu obnašanju. Za nas bodo še posebej zanimivi neurejeni sistemi z meddelčnimi interakcijami. Ob pravih pogojih se “kvantna skodelica čaja” v tovrstnih sistemih ne obarva niti po neskončnem času, zato so z raziskovalnega vidika še posebej zanimivi – napovedovali bi namreč lahko obstoj idealnega izolatorja. Ker je termalizacija neločljivo povezana s kaosom tako v klasičnih kot kvantnih sistemih, bomo najprej spoznali osnove in nekaj primerov klasičnega ter kvantnega kaosa. Nato se bomo posvetili neurejenim kvantnim sistemom in neravnovesnim pojavom v njih. Ψ V klasičnih, torej nekvantnih sistemih.

BR

Napaka v rešitvah naloge z regijskega tekmovanja

Žal se nam je pri zadnjem vprašanju pri nalogi B1 za devetošolce v rešitvah pojavila vsebinska napaka, ki je ni v času vrednotenja in v času za ugovore opazil nihče od tekmovalcev, mentorjev in ocenjevalcev. Zato so bili vsi učenci ocenjeni v skladu z navodili za vrednotenje, ki so imela za zadnje vprašanje napačno rešitev. 

Napako je opazil in nas na njo opozoril devetošolec Rok Lavrič iz OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč. Rok je eden od dvanajsterice, lansko leto uvrščene v zadnji krog izbora za ekipo, ki se je decembra 2022 v Bogoti udeležila 19. Mednarodne mladinske naravoslovne olimpijade. Uvrstitev v ekipo za IJSO 2022 je zgrešil za mišjo dlako. Je pa kasneje blestel na drugem mednarodnem naravoslovnem tekmovanju, ki je potekalo februarja na daljavo (osvojil absolutno 2. mesto med 54 tekmovalci iz 9 držav).

Ker so bili vsi učenci ocenjevani na enak način in ker nismo prejeli nobenega drugega ugovora na zadnje vprašanje pri nalogi B1 za devetošolce, menimo, da velika večina učencev ni bila oškodovana. Zato zadnjega vprašanja pri tej nalogi nismo razveljavili, smo pa kontrolno pregledali znaten del naključno izbranih izdelkov in med njimi nismo našli nikogar, ki bi bil oškodovan.

Če kljub temu obstaja kak tekmovalec, ki je bil oškodovan, se iskreno opravičujemo. 

Ker zdaj veste, da je v rešitvah pri zadnjem vprašanju pri nalogi B1 za devetošolce napaka, vas vabimo, da jo odkrijete sami. Objavljene rešitve bomo dopolnili s pravilno rešitvijo ob objavi uradnih rezultatov državnega tekmovanja. 

BR in SZ

OBRAZCI in OCENJEVANJE

Tole je stalna bližnjica k fizikalnim obrazcem s tabelo gostot, ki so dovoljen pripomoček na vseh stopnjah tekmovanja iz znanja fizike za Stefanova priznanja.

Tole pa je stalna bližnjica k navodilom za vrednotenje (ocenjevanje) izdelkov tekmovalcev, ki se jih držimo na vseh stopnjah tekmovanja.