Arhiv novic

2. priprave na 20. IJSO v Trenti

 

 

Prvi izbirni test za IJSO 2023 in prva dvanajsterica

V soboto 1. julija 2023 je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, po zaključenem prvem tednu intenzivnih priprav, potekal še prvi izbirni test. Preizkusa, ki je trajal 180 minut brez odmora in so ga sestavljali 3 testi (iz biologije, kemije in fizike) se je udeležilo 48 učenk in učencev: v ožji izbor se je uvrstil/a natančno vsak/a 4.

To so učenke in učenci, ki se bodo konec avgusta zbrali v Trenti; podobno, kot lani; in sodelovali na drugem tednu priprav: Izadora Kopač z OŠ Žiri, Primož Markovič z OŠ Milana Šuštaršiča Ljubljana, Aleksander Jotanović z OŠ Podzemelj, Daša Pajor z OŠ Vodice, Niko Habinc z OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana, Lea Hrvatin z OŠ Vič, Andraž Čadež z OŠ Šmartno pod Šmarno goro, Rok Lavrič z OŠ Toneta Pavčka Mirna peč, Matic Zimic z OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana, Maj Abbas Jokhadar z OŠ Karla Destovnika Kajuha Ljubljana, Pavel Kandus z OŠ Kolezija, Tine Šalamon z OŠ III Murska Sobota in Hana Kreže z OŠ Ledina Ljubljana.  

Med prvo dvanajsterico so 4 osmošolci in 4 dekleta, pa tudi učenec, ki smo ga na priprave povabili, ker je dosegel odličen rezultat na letošnjem državnem tekmovanju v znanju biologije Proteus. Veliko jih je iz Ljubljane ali bližnje okolice, a med njimi sta tudi 2 Gorenjki, 1 Belokranjec in 1 Prekmurec.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

BR 

Zadnji dan prvih priprav na IJSO 2023

V torek, 27. junija, smo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete UL opravili še zadnja predavanja iz fizike, kemije in biologije na prvih letošnjih pripravah na 20. IJSO. V predavalnici B5 je pri zmernih atmosferskih pogojih sedelo 35 učenk in učencev, prek zooma pa je predavanja poslušalo še skoraj 20 učenk in učencev. Za spomin smo se fotografirali (za zaslonski posnetek z zooma jih je le polovica vključila kamero).

Zdaj sledi prvi izbirni test. Ta bo v soboto, 1. julija; po njem dobimo dvanajsterico udeležencev 2. priprav, ki bodo konec avgusta v Trenti.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

BR

Prve priprave na 20. IJSO

V torek, 20. junija 2023, so se na Pedagoški fakulteti v Ljubljani začele prve intenzivne priprave na 20. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado (IJSO), ki bo med 1. in 10. decembrom 2023 v Bangkoku na Tajskem🇹🇭. Priprave potekajo 5 dni, vsak dan od 9. do nekako 15. ure, in poleg Pedagoške fakultete jih gosti tudi Biotehniška fakulteta na Oddelku za biologijo.

Priprav se v živo udeležuje 40 ali malo več učenk in učencev, po zoomu pa jih spremlja še malo manj kot 15. Kljub temu, da je v predavalnicah kar precej toplo, mladina ni omotična in ne spi, ampak veliko sprašuje, česar smo vsi predavatelji zelo veseli 😃

BR

Prve priprave za IJSO 2023

Med 20. in 27. junijem 2023 bodo na Pedagoški fakulteti in na Biotehniški fakulteti, Oddelku za biologijo, potekale prve tedenske priprave za 20. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado, ki bo decembra 2023 v Bangkoku na Tajskem. Na priprave smo povabili učenke in učence 8. in 9. razreda, ki so na letošnjih državnih tekmovanjih v znanju fizike, kemije in biologije dosegli najboljše rezultate. Večina se je povabilu odzvala; na prvih pripravah, ki bodo potekale v živo, prenašali pa jih bomo tudi po zoomu na daljavo, bo sodelovalo skoraj 60 učenk in učencev iz cele Slovenije (kar je več kot lani in predlani, ko smo že izvedli priprave na tak način).

Na pripravah, ki bodo teoretične, bomo izvedli 30 ur predavanj iz matematike, fizike, kemije in biologije; predavali bomo Jan Šuntajs, Gregor Jecl, Rok Venturini, Mimoza Naseska, Ana Pšeničnik, Jure Mravlje, Tomaž Žigon, Domen Vaupotič in Barbara Rovšek.

Prvi izbirni test, s katerim bomo izbrali 12 kandidatk in kandidatov za olimpijsko ekipo, bo v soboto, 1. julija 2023.

BR

Tri predavanja za učitelje na državnem tekmovanju

V soboto 20. maja 2023 bo potekalo državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike. Za mentorje tekmovalk in tekmovalcev ter druge zainteresirane učitelje bomo organizirali 3 pol-urna predavanja.

Urnik predavanj:

Povzetki predavanj so spodaj (v novici, objavljeni 31. marca 2023).

Predavanja bomo prenašali po Zoomu:

https://uni-lj-si.zoom.us/j/93899168518?pwd=MitMRmtEK3J4SVlmbUdOankzaWUxdz09

Meeting ID: 938 9916 8518
geslo: 504419

Vabljeni!

IJSO 2023

Med 1. in 10. decembrom 2023 bo v Bangkoku na Tajskem potekala 20. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada (IJSO). Prvič smo se olimpijade udeležili leta 2019 v Dohi v Katarju, potem pa še dvakrat, leta 2021, hibridno, na Bledu in v Dubaju v Združenih arabskih emiratih, ter leta 2022 v Bogotí v Kolumbiji. Četrtič se jo bomo udeležili čez 3/4 leta. 

Na prve priprave za olimpijado k izbirnemu postopku za olimpijsko ekipo bomo tudi letos povabili okoli 60 učencev 8. in 9. razreda, ki bodo na državnih tekmovanjih v znanju fizike in kemije (morda tudi biologije) dosegli najboljše rezultate. Prve priprave bodo, kot je zdaj že navada, potekale v drugi polovici junija. Razmišljamo pa, da jih ne bi strnili v samo en teden, ampak začeli v enem in končali v naslednjem tednu. Nadaljnje informacije sledijo; spremljajte naše spletne strani še naprej!

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

BR

Predavanja za mentorje na državnem tekmovanju

Med državnim tekmovanjem osnovnošolcev v znanju fizike, ki bo potekalo 20. maja 2023 na Pedagoški fakulteti (PEF) v Ljubljani in Fakulteti za naravoslovje in matematiko (FNM) v Mariboru, bomo za mentorje, ki bodo na tekmovanju spremljali svoje učence, organizirali 3 pol-urna predavanja. O fiziki, s katero se ukvarjajo, bodo predavali mladi znanstveniki tako, da bo podajanje prilagojeno občinstvu; torej učiteljem. Rene Markovič bo predavanje izvedel v živo na FNM v Mariboru, prenašali pa ga bomo tudi po Zoomu za učitelje v Ljubljani. Na PEF bosta v živo predavala Mimoza Naseska in Jan Šuntajs; njuni predavanji bomo tudi prenašali po Zoomu v Maribor.

Če bi še kdo želel spremljati predavanja na daljavo, vabljeni! Natančen urnik predstavitev in povezavo na Zoom bomo objavili tu, en dan pred tekmovanjem (urnik verjetno že prej).

Povzetki predavanj:

dr. Mimoza Naseska, Inštitut Jožef Stefan: Preučevanje narave s koherentno svetlobo

Koherentna svetloba je elektromagnetno valovanje v vidnem delu spektra. Da je koherentna, pomeni, da vsi "deli" valujejo na enak način, imajo točno določeno fazo in frekvenco v vsakem trenutku in po celotnem prostoru, po katerem se valovanje širi. Zaradi teh posebnih lastnosti te svetlobe lahko z njo izvajamo zelo natančne meritve. Preučujemo lahko optične pojave na atomskem in molekularnem nivoju. Na predavanju bomo spoznali različne vrste koherentne svetlobe in načine, na katere jo lahko proizvedemo. Posebej si bomo ogledali sunkovne laserje kot vire koherentnega elektromagnetnega valovanja in njihovo uporabo pri preučevanju dinamičnih procesov v naravi: tudi takih, ki trajajo le nekaj sto femtosekund (predpona femto pomeni faktor 10-15).

doc. dr. Rene Markovič, Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko: Modeliranje realnih sistemov

Na predavanju bo predstavljeno, kako so v začetku 20. stoletja ljudje želeli z uporabo matematičnega modela vplivati na določen naravni pojav. V ta namen so morali sprva razumeti, kako sistem deluje in ga matematično opisati. S tem modelom so lahko napovedali, kaj je potrebno spremeniti v realnem sistemu, da ga lahko vodijo v željeno stanje. Na predavanju bomo tudi mi izgradili matematični model, ki so ga sestavljali takrat in primerjali naše napovedi z dejanskim vedenjem sistema. Tako bomo tudi lahko ugotovili, če jim je uspelo sistem pripeljati v željeno stanje in če so kaj spregledali.

dr. Jan Šuntajs, Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo in Inštitut Jožef Stefan: Kvantni kaos in neravnovesni pojavi

“Kakšna je usoda kvantnega sistema, potem ko smo ga spravili iz ravnovesja?” Kot nas navajajo vsakdanje izkušnje, po dovolj dolgem času pričakujemo vrnitev v ravnovesno stanje, čemur pravimo tudi termalizacija. V praksi lahko nastop termalizacijeΨ; opazujemo kar v domači kuhinji ob pripravi čaja, ko se vsebina skodelice zaradi difuzije barvila sčasoma enakomerno obarva. Po drugi strani ponujajo kvantni sistemi številne protiprimere opisanemu obnašanju. Za nas bodo še posebej zanimivi neurejeni sistemi z meddelčnimi interakcijami. Ob pravih pogojih se “kvantna skodelica čaja” v tovrstnih sistemih ne obarva niti po neskončnem času, zato so z raziskovalnega vidika še posebej zanimivi – napovedovali bi namreč lahko obstoj idealnega izolatorja. Ker je termalizacija neločljivo povezana s kaosom tako v klasičnih kot kvantnih sistemih, bomo najprej spoznali osnove in nekaj primerov klasičnega ter kvantnega kaosa. Nato se bomo posvetili neurejenim kvantnim sistemom in neravnovesnim pojavom v njih. Ψ V klasičnih, torej nekvantnih sistemih.

BR

Napaka v rešitvah naloge z regijskega tekmovanja

Žal se nam je pri zadnjem vprašanju pri nalogi B1 za devetošolce v rešitvah pojavila vsebinska napaka, ki je ni v času vrednotenja in v času za ugovore opazil nihče od tekmovalcev, mentorjev in ocenjevalcev. Zato so bili vsi učenci ocenjeni v skladu z navodili za vrednotenje, ki so imela za zadnje vprašanje napačno rešitev. 

Napako je opazil in nas na njo opozoril devetošolec Rok Lavrič iz OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč. Rok je eden od dvanajsterice, lansko leto uvrščene v zadnji krog izbora za ekipo, ki se je decembra 2022 v Bogoti udeležila 19. Mednarodne mladinske naravoslovne olimpijade. Uvrstitev v ekipo za IJSO 2022 je zgrešil za mišjo dlako. Je pa kasneje blestel na drugem mednarodnem naravoslovnem tekmovanju, ki je potekalo februarja na daljavo (osvojil absolutno 2. mesto med 54 tekmovalci iz 9 držav).

Ker so bili vsi učenci ocenjevani na enak način in ker nismo prejeli nobenega drugega ugovora na zadnje vprašanje pri nalogi B1 za devetošolce, menimo, da velika večina učencev ni bila oškodovana. Zato zadnjega vprašanja pri tej nalogi nismo razveljavili, smo pa kontrolno pregledali znaten del naključno izbranih izdelkov in med njimi nismo našli nikogar, ki bi bil oškodovan.

Če kljub temu obstaja kak tekmovalec, ki je bil oškodovan, se iskreno opravičujemo. 

Ker zdaj veste, da je v rešitvah pri zadnjem vprašanju pri nalogi B1 za devetošolce napaka, vas vabimo, da jo odkrijete sami. Objavljene rešitve bomo dopolnili s pravilno rešitvijo ob objavi uradnih rezultatov državnega tekmovanja. 

BR in SZ

Četrti del JSC - naravoslovni izziv

Tekmovanje Junior Science Challenge je bilo razdeljeno na 4 dele: eno uro je trajalo reševanje teoretičnih nalog izbirnega tipa (multiple choice questions); 3 ure je trajalo reševanje teoretičnih nalog in 4 ure je trajalo reševanje praktičnih nalog - nalog, ki so se nanašale na posnete naravoslovne poskuse in meritve iz teh poskusov. Prve tri dele tekmovanja so udeleženci opravljali posamično. Za zadnji, 4. del, pa so bili razporejeni v mednarodne skupine z nalogo, da na določeno temo skupaj posnamejo in sestavijo kratki film, ki prikazuje, kako v vsakdanjem življenju najdemo fizikalni, kemijski in biološki izraz teme iz naslova filma.

Tole je kratki film skupine, v kateri je svoj del prispeval Rok Lavrič:

Pa še kratki film skupine, v kateri je bila Izadora Kopač:

In končno še film skupine, v kateri je bil Anže Markovič:

Zlat, srebrna, bronasti na JSC 2023

Danes so po YouTubu za širno medmrežno javnost predvajali zaključno prireditev 1. JSC, mednarodnega naravoslovnega tekmovanja Junior Science Challenge, Mladinskega naravoslovnega izziva. Tekmovanje sta organizirali Ukrajina in Litva, na njem je vključno z nami sodelovalo 9 držav z ekipami z največ (in praviloma) 6 člani (skupaj je bilo vseh tekmovalk in tekmovalcev 52). V naši ekipi so bili Anže Markovič in Erika Košuta Robba z Gimnazije Bežigrad, Izadora Kopač z osnovne šole Žiri, Jan Bavdek z Gimnazije Kranj, Lara Kodermac z Gimnazije Vič in Rok Lavrič z osnovne šole Toneta Pavčka Mirna Peč. Tekmovanje je v celoti potekalo oddalje. Na njem so se naši (spet) odrezali odlično: Rok je osvojil zlato medaljo (skupaj še s 5 udeleženci, sicer pa - neuradno - absolutno 2. mesto), Anže in Lara sta osvojila srebrni medalji (skupaj še z 9 tekmovalci, neuradno je bil Anže v skupni razvrstitvi absolutno 8.), Jan, Izadora in Erika pa so osvojili bronaste medalje (med skupno 17 prejemniki). Vsi naši tekmovalci so bili po absolutnih dosežkih v zgornji polovici vseh udeležencev (če smo prav šteli, je bil/a naš/a 'najslabši/a' absolutno 24.).

Res smo zadovoljni, da so imeli tudi Erika, Izadora, Lara, Anže, Jan in Rok priložnost, da se izkažejo s svojim znanjem naravoslovja na mednarodnem tekmovanju. Pripravljali so se enako in skupaj z odlično ekipo z IJSO 2022.

O nalogah sva v mednarodnem odboru z ekipo organizatorjev diskutirala, predlagala izboljšave, jih na koncu prevedla in koordinirala izvedbo tekmovanja pri nas vodji ekipe Domen Vaupotič in Barbara Rovšek. Teoretični in praktični del tekmovanja je potekal v ponedeljek, 13., in sredo, 15. februarja 2023 na Fakulteti za matematiko in fiziko UL.

Projekt sodelovanja Slovenije na IJSO in JSC je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

BR

1. Mladinski naravoslovni izziv, Junior Science Challenge

Poteka od ponedeljka, 13. februarja, do sobote, 18. februarja 2023, na daljavo. Tekmovanje sestavlja veliko delov, od katerih pri prvih treh vsak tekmovalec naloge rešuje individualno, za 4. del pa bodo oblikovali mednarodne skupine s po 4 tekmovalci, ki se bodo skupaj lotili naravoslovnega izziva. Deli tekmovanja so: 

1. MCQ test; 60-minutni test s 15 vprašanji izbirnega tipa;

2. teoretični test, 3-urni (3*60 minut) test s teoretičnimi nalogami iz fizike, kemije in biologije;

3. praktični oziroma eksperimentalni test s posnetki eksperimentov, ki traja 4 ure (4*60 minut);

4. naravoslovni izziv.

Pri naravoslovnem izzivu bodo imeli skupinsko nalogo, da na določeno naravoslovno temo posnamejo kratek film. Ta film bodo potem ocenjevali so-tekmovalci, vodje ekip in komisija organizatorjev.

Teoretični del tekmovanja je že mimo; odvil se je v ponedeljek. V sredo bo na sporedu praktični del, v četrtek in petek bodo udeleženci ustvarjali posnetke.

Naših 6 se je za teoretični del tekmovanja zbralo v učilnici za praktikum na Fakulteti za matematiko in fiziko UL (ker se vaje za študente na srečo začnejo šele prihodnji teden).

 BR

Priložnostno (?) mednarodno tekmovanje v naravoslovju

Med 13. in 18. februarjem 2023 se bo 6 mladink in mladincev udeležijo prvega tekmovanja Mladinski naravoslovni izziv (Junior Science Challenge “Science Vision”), ki bo potekalo v celoti na daljavo.

Tekmovanje organizirata Litva in Ukrajina. Če sledite našim novicam, se morda spomnite, da bi v Kijevu morala potekati 19. IJSO, ki so jo spričo žalostne situacije v Ukrajini v zadnjem hipu prestavili v Kolumbijo. Olimpijade v Bogotí se nekatere države niso udeležile z ekipami in tudi zato zdaj prirejajo to novo tekmovanje.

Organizatorji sporočajo, da so trenutno prijavljene ekipe iz 9 držav: Afganistana, Avstralije, Estonije, Gruzije, Litve, Saudske Arabije, Slovenije, Španije in Ukrajine. Vodji naše ekipe (koordinatorja, recenzenta nalog, prevajalca) bosta Domen Vaupotič in Barbara Rovšek. Članice in člani naše ekipe bodo Lara Kodermac z Gimnazije Vič, Izadora Kopač z Osnovne šole Žiri, Erika Košuta Robba in Anže Markovič z Gimnazije Bežigrad, Jan Bavdek z Gimnazije Kranj in Rok Lavrič z Osnovne šole Toneta Pavčka Mirna Peč. To sta dijakinji in dijaka ter učenka in učenec, ki so se po lanskih pripravah na 19. IJSO uvrstili med 12 kandidatov za olimpijsko ekipo, pa so takrat ekipo za las zgrešili. Vsi so se udeležili priprav za IJSO v celoti (prvih, drugih in tretjih). Zdaj imajo priložnost, da se pomerijo v mednarodni konkurenci.

BR

Kratek filmski zapis o pripravah in olimpijadi IJSO 2022

Skupaj smo zložili priložnostne kratke posnetke dogajanja na pripravah za 19. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado in nastal je ta film. Priložnosti je bilo veliko, zato traja film skoraj 10 minut.

BR

Uspeh ekipe na IJSO 2022 odmeva

Zasledili smo zapise o uspehu ekipe slovenkega učenca, dijakinje in dijakov na 19. Mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi:

tule, tule, tule, tule, tule, pa še kje, pa tudi v tiskani izdaji časopisa Delo, 15. decembra 2022, na 14. strani:

BR

Epilog IJSO 2022: vsi z medaljami

V nedeljo, 11. decembra 2022, se je v Bogotí v Kolumbiji slovesno zaključila 19. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, IJSO 2022. Z nekaj manj sodelujočimi državami kot zadnja leta (letos "le" 43) in 203 tekmovalci je bila za slovensko ekipo zopet uspešna. Varčujmo s superlativi, ker nam jih bo zmanjkalo. Napišimo dejstva.

Bera: Devetošolec Primož Markovič z Osnovne šole Milana Šuštaršiča iz Ljubljane  je bil med našimi tekmovalci najuspešnejši. Osvojil je srebrno medaljo. Le malo je za njim zaostal Maj Bombek, dijak 1. letnik SERŠ v Mariboru, ki je tudi osvojil srebrno medaljo. Ostali 4 člani slovenske ekipe, dijaki in dijakinja 1. letnika, so vsi dosegli zelo podoben rezultat in osvojili bronaste medalje: Martin Alojz Flisar z Gimnazije Bežigrad, Tifani Bergel z Gimnazije Jesenice, Svit Miklavčič z Gimnazije Vič in Blaž Gašperlin z Gimnazije Kranj. Vsega skupaj so na olimpijadi podelili 20 zlatih, 42 srebrnih in 59 bronastih medalj. Vsi naši tekmovalci so se ponovno (kot že lani) uvrstili v zgornjo polovico. Čestitamo vsem tekmovalcem in mnogim mentorjem, ki so jih na olimpijado ne vseh pripravah zagnano pripravljali.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

Barbara Rovšek

Poleg tekmovanja

Udeležba na olimpijadi ne pomeni le tekmovanja. Skoraj še pomembnejši del od tekmovanja je medsebojno spoznavanje mladih z vsega sveta, ki jih družijo skupna zanimanja -- za naravoslovje, fiziko, matematiko ... Med pestrimi aktivnostmi, ki zapolnijo ves preostali čas, ko mladina ravno ne rešuje nalog, ni dolgčas nikomur.

Na IJSO 2022 so tekmovalci potem, ko je bilo tekmovanje mimo, obiskali področje Zipaquirá v bližnji okolici Bogoté, znano po rudniku soli (NaCl) in katedrali iz soli, ki je v rudniku. Po povratku so gledali nogomet. Zabavneje bi sicer bilo, če bi ga igrali.

BR

Tekmovanje med tekmovanjem

Zakaj bi izpustili šolsko tekmovanje v astronomiji samo zato, ker nas ni doma? Šest članov ekipe za IJSO 2022 je naloge s šolskega tekmovanja v astronomiji reševalo v Bogotí, kot lahko vidite na fotografijah. Znanje astronomije jim koristi tudi na olimpijadi; kot se je izkazalo tudi letos. Prihodnje leto bomo drugi teden priprav vsebinsko obogatili s praktično astronomijo!

Po 60 minutah mozganja smo šli na južnoameriške burgerje. Bili so dobri:)

BR

Prvi tekmovalni dan na IJSO 2022

V nedeljo, 4. decembra 2022, so udeleženci 19. Mednarodne mladinske naravoslovne olimpijade (IJSO) reševali prvi del nalog: 30 nalog izbirnega tipa, ki jih za vse radovedne objavljamo tule. Danes imajo tekmovalci dan počitka, vodje ekip pa nadaljujemo delo z diskusijo o teroetičnih nalogah in prevajanjem teh nalog, ki jih bodo udeleženci reševali jutri ...

BR

Odhod na 19. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado

Danes, 3. decembra 2022, se je v Bogotí v Kolumbiji z otvoritveno slovesnostjo uradno pričela 19. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada (IJSO) 2022.

Ekipa 1 dijakinje, 4 dijakov, 1 učenca in 3 vodij ekipe je v Bogotó odpotovala v četrtek, 1. decembra: ob 4.50 zjutraj s kombijem izpred hale Tivoli na zagrebško letališče, od tam v Pariz in iz Pariza po rahlem večurnem prezebanju v terminalu E gromozanskega letališča Charles de Gaulle naprej do Bogoté, kjer smo po 10 urah mirnega leta čez Atlantik pristali na aeropuertu El Dorado. Potem se je začel kolumbijski del avanture; kako smo se z letališča prebili do hotela, bomo povedali kdaj drugič. V hotelu smo se vsi razmestili po sobah ob 2 zjutraj po lokalnem času: to pomeni, da je potovanje iz Ljubljane do sobe v hotelu trajalo pičlih 27 ur. Za člane ekipe, ki niso prav iz Ljubljane, prištejte še vsaj 1 uro, raje 2.

Danes je po otvoritvi in kosilu v programu diskusija o prvem tekmovalnem testu, 30 nalogah izbirnega tipa, ki vsebinsko pokrivajo vse tri naravoslovne vede: fiziko, kemijo in biologijo. Po diskusiji bomo vodje ekip naloge prevedli v svoje jezike. Prvi del tekmovanja bo za udeležence jutri, v nedeljo, 4. decembra. 

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

Barbara R.

Ekipa za IJSO 2022

V soboto, 24. septembra 2022, je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani potekal zadnji izbor ekipe, ki bo decembra odpotovala v Kolumbijo na 19. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado. Pričelo se je ob 10.05 in zaključilo ob 13.10; brez odmora. Učenke in učenci (nekatere in nekateri že skoraj 1 mesec dijakinje in dijaki) so 3 ure reševali naloge iz biologije (originalno 9 strani, stisnjeno na 8), kemije (4 strani + periodni sistem na svoji strani) in fizike (4 naloge na 4 straneh).

V ekipo so se uvrstili Blaž Gašperlin (lani devetošolec na OŠ Franceta Prešerna Kranj, zdaj dijak 1. letnika Gimanzije Kranj), Martin Alojz Flisar (lani devetošolec na OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja Črnuče, zdaj dijak 1. letnika Gimnazije Bežigrad), Primož Markovič (devetošolec na OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana), Tifani Bergel (lani devetošolka na OŠ 16. decembra, Mojstrana, letos dijakinja 1. letnika Gimnazije Jesenice), Svit Miklavčič (lani devetošolec na OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana, letos dijak 1. letnika Gimnazije Vič) in Maj Bombek (lani devetošolec na OŠ Tabor I Maribor, letos dijak 1. letnika Tehniške gimnazije SERŠ Maribor).

Naloge za izbirni test smo sestavili in potem izdelke tudi ocenili (pritožb pa ne sprejemamo) Domen Vaupotič, Iztok Tomažič in Barbara Rovšek.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

BR

19. IJSO bo v Bogoti v Kolumbiji

Od 2. do 12. decembra 2022 bo v glavnem mestu Kolumbije, Bogoti, potekala 19. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada (IJSO 2022).

Olimpijade se bo udeležila tudi ekipa učencev/dijakov iz Slovenije, ki jo bomo izbrali v naslednjem tednu -- po izbirnem testu, ki bo v soboto, 24. septembra 2022.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

B.R.

Kje so že 2. priprave na IJSO 2022

Pred enim mesecem (natančneje: od 21. do 27 avgusta 2022) so v domu TIC TNP v Trenti potekale druge priprave na 19. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado (IJSO 2022). V Trenti je teden nepozabnih dni preživelo 12 učenk in učencev, ki so se uvrstili v naslednji krog izbirnega postopka za olimpijsko ekipo, ki bo v začetku decembra 2022 zastopala Slovenijo na olimpijadi.

Poslušali so 30 ur predavanj iz fizike, kemije in biologije, se astronomsko orientirali v Trenti (vasi), se kopali v Soči (reki), sprehodili po Soški poti (dol grede; nazaj pa z avtobusom) do Soče (vasi), si kuhali šmorn (pardon, carski praženec, pa še kaj), pomivali posodo (z nekoliko manjšim navdušenjem), se do poznega večera zabavali s taborniškimi igrami, ki jih ima na zalogi Eva, študentka Pedagoške fakultete in taborniška vodnica, ki je skupaj s kolegico Anjo skrbela za prehrano in splošno blagostanje nadarjene mladine.

Predavanja smo v Trenti izvedli biologa Iztok Tomažič in Jerneja Ambrožič Avguštin, kemik (pa ne le to) Domen Vaupotič ter fiziki Rok Venturini, Tomaž Cvetko in Barbara Rovšek. Predavali smo o evoluciji, genetiki, kemijski kinetiki, kislinah in bazah, kemijski termodinamiki, redoks in ionskih reakcijah, elektronski konfiguraciji, valovanju, gibalni količini, 2. Newtonovem zakonu, splošni plinski enačbi, silah pri kroženju in gravitaciji.

V soboto, 24. septembra 2022 pa je na sporedu še 2. in zadnji izbirni test, ki bo odločal o članih ekipe. Test bo potekal na Pedagoški fakulteti in bo trajal 3 ure.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

Barbara Rovšek

Sprememba v vrhu "komisije"

Z začetkom novega šolskega leta (2022/2023) prevzema naloge, zadolžitve in odgovornosti tajnika Komisije za tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike Saša Ziherl. 

V zadnjih 13 letih (od šolskega leta 2009/2010 do 2021/2022) je to delo opravljala Barbara Rovšek.

Druge priprave za IJSO 2022

Za ducat učenk in učencev, uvrščenih v naslednji krog izbirnega postopka za ekipo, ki bo decembra 2022 Slovenijo zastopala na 19. IJSO 2022, bomo med 21. in 27. avgustom organizirali drugi teden intenzivnih priprav. Priprave bodo potekale v Trenti.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

3 srebrne in 3 bronaste medalje z IJSO 2021

Dan pred zimskim sončnim obratom so v Dubaju na zaključni slovesnosti razglasili rezultate 18. Mednarodne mladinske naravoslovne olimpijade (International Junior Science Olympiad, IJSO), ki je potekala med 12. in 21. decembrom 2021 pol v Dubaju in pol povsod drugje, kjer so doma udeleženci olimpijade.

Na olimpijadi je sodelovala tudi Slovenija z ekipo 5 dijakov 1. letnika srednje šole in 1 devetošolca, ki so vsi osvojili medalje. Martin Alojz Flisar z Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja, Tomaž Holc (lani OŠ Breg, Ptuj, letos Gimnazija Ptuj) in Aljaž Erman (lani OŠ Križe, letos Gimnazija Kranj) so osvojili srebrne medalje, Enej Jauk (lani OŠ Miška Kranjca Ljubljana, letos Gimnazija Bežigrad), Aleksander Kosanović (lani OŠ Rodica, letos Gimnazija Bežigrad) in Žan Arsov (lani OŠ Brezovica pri Ljubljani, letos Gimnazija Bežigrad) pa bronaste.

Med olimpijado so naši tekmovalci bivali v Plemljevi vili na Bledu. Na olimpijado smo jih v treh intenzivnih enotedenskih etapah pripravljali naravoslovci Domen Vaupotič, David Titovšek, Margareta Obrovnik Hlačar, Jernej Markelj, Jure Mravlje, Ana Pšeničnik, Iztok Tomažič, Jerneja Avguštin, Rok Venturini, Mimoza Naseska, Jurij Bajc, Michel Adamič in Barbara Rovšek.

Slovenija je prvič sodelovala na IJSO leta 2019, ko je olimpijada potekala v Dohi. Od tam smo se vrnili z dvema bronastima medaljama. Lani je olimpijada zaradi pandemije odpadla. Letvico smo z letošnjim dosežkom pomaknili zelo zelo visoko.

Sodelovanje naših mladih na IJSO je skupni projekt ZOTKS in DMFA Slovenije.

Ducat izbranih

Na druge priprave za IJSO 2022, ki bodo konec avgusta v Trenti, bomo povabili te učenke in učence, ki so se z najboljšimi rezultati na prvem izbirnem testu uvrstili v 2. krog: y'=y (eksponentna torej), Ne Jožeta!!! (kdo je Jože?), DOMENjeZAKON (se strinjamo), MaKe BiFi, 2+2=5 (aja?), 11012007 (nekdo ima rojstni dan), hiphop321 (nekdo pleše), lesen stol (je pred tabo), 3095031, MPKM123, PM080908 in wiki.

To so, po abecedi, Jan Bavdek (9. razred, OŠ Jakoba Aljaža Kranj), Tifani Bergel (9. razred, OŠ 16. decembra, Mojstrana), Maj Bombek (9. razred, OŠ Tabor I Maribor), Martin Alojz Flisar (9. razred, OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana), Blaž Gašperlin (9. razred, OŠ Franceta Prešerna Kranj), Lara Kodermac (9. razred, OŠ Spodnja Šiška, Ljubljana), Izadora Kopač (8. razred, OŠ Žiri), Erika Košuta Robba (9. razred, Osnovna šola Danile Kumar), Rok Lavrič (8. razred, OŠ Toneta Pavčka, Mirna Peč), Anže Markovič (9. razred, OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana), Primož Markovič (8. razred, OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana) in Svit Miklavčič (9. razred, OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana).

Med 12 izbranimi so 1 osmošolka in 2 osmošolca, 4 dekleta in 8 fantov, 4 lanski osmošolci, ki so se v drugi krog uvrstili že lani (vsi lanski osmošolci v drugem krogu), 4 Gorenjci, 1 Štajerec, 1 Dolenjec in 6 Ljubljančanov.

Prve priprave so za večino udeležencev potekale v živo na Pedagoški fakulteti in Biotehniški fakulteti UL, za nekaj učencev pa po zoomu. Ob tem se zahvaljujemo Inštitutu Jožef Stefan, ki nam je posodil opremo za zoom prenos; imenitno HD kamero in mikrofon. 

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

Prvi izbirni test za IJSO 2022

V ponedeljek, 27. junija 2022, se je na Pedagoški fakulteti UL 44 učenk in učencev tri ure potilo v klopeh dveh učilnic, ko so reševali 13 strani testa iz biologije, 4 strani testa iz kemije in 4 strani testa iz fizike. V ožji izbor za člane ekipe, ki bo decembra 2022 zastopala Slovenijo na 19. Mednarodni mladinski olimpijadi, se bo uvrstilo 12 najuspešnejših. Rezultate pričakujemo še pred koncem meseca!

Prve priprave na IJSO 2022

Od četrtka, 16. junija, do srede, 22. junija 2022, bodo na Pedagoški fakulteti in Biotehniški fakulteti, Oddelku za biologijo, potekale prve strnjene priprave na 19. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado (IJSO) 2022. Na priprave smo povabili približno 60 učenk in učencev osmega in devetega razreda, ki so na letošnjih državnih tekmovanjih v znanju fizike, kemije in biologije dosegli najboljši uspeh.

Vsak dan se bodo predavanja iz fizike, kemije in biologije začela ob 9. uri in jih bo za 6 šolskih ur, v 5 dnevih skupaj 30. 

Urnik:

Preživeli smo 6. Evropsko fizikalno olimpijado, 1. del

Med 20. in 24. majem 2022 je v Ljubljani potekala 6. Evropska fizikalna olimpijada (EFO). Organiziralo jo je naše društvo (DMFA Slovenije) s pomočjo soorganizatorjev, dveh fakultet Univerze v Ljubljani (UL), Pedagoške (PEF) in Fakultete za matematiko in fiziko (FMF), ter ob nepogrešljivi finančni podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

Urnik je bil, milo rečeno, natlačen (kot je sicer navada za Evropsko fizikalno olimpijado in ne nekaj, kar bi si mi iz mazohističnih nagnjenj izmislili sami). V petek, 20. maja so udeleženci olimpijade, ekipe z vodji ekip in dodatnimi spremljevalci, pripotovale v Ljubljano. Ob 18. uri se je v Peterlinovem paviljonu na FMF odvila kratka in učinkovita otvoritvena slovesnost, na kateri so mlade nadobudne fizike pozdravili predsednik 6. EFO Simon Širca, predsednik organizacije EFO (EuPhO, European Physics Olympiad) Jaan Kalda s Tehnične Univerze v Talinu v Estoniji, dekan FMF Tomaž Košir, rektor UNG Boštjan Golob in predsednik organizacijskega odbora 6. EFO Jurij Bajc s PEF.

Za kulturno začimbo je poskrbel kvartet trobil Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (KGBL), za povezovanje otvoritve Boštjan Kuzman, za slastno gorivo za možgane (in druge telesne dele udeležencev) pa Delicije d.o.o., pod šotorom na parkirišču pred FMF od 18.30 ure naprej. Udeležence so od hotela, kjer so bili nastanjeni, do prizorišča otvoritvene slovesnosti (po koncu večerje pa tudi v obratni smeri) pripeljali ustrezno natlačeni, kot celemu dogajanju pritiče, avtobusi LPP, katerih vožnje je prijazno doniralo mesto Ljubljana.

Dogajanje sta sproti dokumentirala fotografa Jan Šuntajs in Vojko Opaškar, sicer oba tudi fizika.

Preživeli smo 6. Evropsko fizikalno olimpijado, epilog

Na 6. Evropski fizikalni olimpijadi je Slovenija, ki je tekmovanje gostila, sodelovala z dvema ekipama s skupaj 10 člani. V ekipi so se po drugje opisanem izbirnem postopku uvrstili dijaki (in nobena dijakinja...:( Aleksander Gaydukov (Gimnazija Koper), Žan Ambrožič (Gimnazija Kranj), Miha Brvar, Domen Lisjak, Peter Andolšek, Samo Krejan in Vid Kavčič (vseh 5 Gimnazija Bežigrad, Ljubljana), Tian Strmšek (II. gimnazija Maribor), Anže Hočevar in Matej Kralj (oba Gimnazija Vič, Ljubljana).

Na olimpijadi je sodelovalo 182 tekmovalcev (166 fantov in le 16 deklet) iz 37 držav. Zlate medalje je osvojilo 12 najboljših posameznikov, srebrne 30 naslednjih, bronaste 44, 34 dijakov je bilo pohvaljenih. Trije slovenski dijaki so osvojili srebrno medaljo: Aleksander, Žan in Peter. Tudi bronasto medaljo so osvojili trije: Domen, Miha in Samo. Seveda so trije slovenski dijaki tudi pohvaljeni: Vid, Anže in Tian. Skupni rezultati so objavljeni na spletni strani olimpijade.

Tekmovanje je organiziralo DMFA Slovenije s finančno podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter v soorganizaciji z Univerzo v Ljubljani.

Sponzorja olimpijade sta bila Cosylab in Slovenske železnice. Z donacijami so olimpijado podprli Univerza v Novi Gorici, ki bo dva udeleženca olimpijade (dekle in fanta) štipendirala, Inštitut Jožef Stefan, ki je prispeval v denarni sklad za posebne nagrade, družba Adacta, posameznik Jan Ravnik, družba Elaphe, Elektroinštitut Milan Vidmar in Mestna občina Ljubljana, ki je udeležencem zagotovila brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi in koncert v Kinu Šiška.

42. državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja

V soboto, 14. maja 2022 je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru potekalo 42. državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike.

Na državno tekmovanje se je uvrstilo 267 učencev; tekmovalo jih je 261. V Ljubljani je tekmovalce in njihove mentorje pozdravil in nagovoril dekan Pedagoške fakultete Janez Vogrinc. Med tekmovanjem so mentorji v Ljubljani sodelovali na delavnici, ki jo je priredil Aleš Mohorič, v Mariboru pa na predavanju Nataše Vaupotič. Prenos po zoomu je uspel srednje dobro.

Neuradne rezultate smo objavili proti večeru.

Nekaj utrinkov z dogajanja v Ljubljani prikazujejo fotografije, ki jih je posnel Jan Šuntajs.

Predavanji za mentorje

Medtem, ko bodo učenci reševali teoretične in eksperimentalne naloge na državnem tekmovanju v znanju fizike, boste mentorji lahko poslušali dve predavanji, ki ju bomo organizirali za vas.

Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani bo Aleš Mohorič (s Fakultete za matematiko in fiziko UL) izvedel predavanje/delavnico z naslovom Zorni kot na fotografiji.

Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru bo Nataša Vaupotič (s Fakultete za naravoslovje in matematiko UM) izvedla predavanje z naslovom Kristali, ki tečejo.

 Obe predavanji bomo prenašali po zoomu; Aleša v Maribor in Natašo v Ljubljano. Slišali boste lahko obe predavanji. Vabljeni!

Devetarji na področnem

Področnega tekmovanja v znanju fizike se je udeležilo 645 osmošolcev in dosegli so tak uspeh, kot ga prikazujejo spodnji grafi in razpredelnica.

Osnovni podatki:

Porazdelitev po skupnih doseženih točkah:

Porazdelitev po točkah pri B nalogah:

Frekvenca odgovorov pri A nalogah:

Osmarji na področnem

Področnega tekmovanja v znanju fizike se je udeležilo 663 osmošolcev od povabljenih 705 in dosegli so tak uspeh, kot ga prikazujejo spodnji grafi in razpredelnica.

Osnovni podatki:

Porazdelitev po skupnih doseženih točkah:

Porazdelitev po točkah pri B nalogah:

Frekvenca odgovorov pri A nalogah:

Točke, ki učenko ali učenca pripeljejo na državno tekmovanje

Minimalno število točk, ki jih mora učenka ali učenec doseči na področnem tekmovanju v znanju fizike, da se uvrsti na državno tekmovanje, je

27 v 8. razredu in

23 v 9. razredu.

IJSO priprave, 1. obvestilo

Ob istem času kot v lanskem letu bomo tudi letos organizirali priprave za Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado. Sicer še ne vemo, kako bo olimpijada potekala, a vemo da nekako bo in zato jo bomo pričakali pripravljeni.

Prve intenzivne 30-urne priprave bodo v tednu med 20. in 24. junijem 2022; ob zaključku šolskega leta. Na priprave bomo povabili okoli 60 osmo- in devetošolk ter devetošolcev, ki bodo na letošnjih državnih tekmovanjih v znanju fizike, kemije in biologije (!!! povabili bomo tudi približno 7 najboljših biologov !!!) dosegli najboljše rezultate.

Priprave bodo potekale v živo na Pedagoški fakulteti in na Biotehniški fakulteti, Oddelku za biologijo, UL, prenašali pa jih bomo tudi preko zooma za vse, ki se ne bodo mogli vozit vsak dan v Ljubljano. Konec naslednjega tedna, v petek, 1. julija 2022, pa bomo izvedli prvi izbirni test, s katerim bomo izbrali 12 kandidatk in kandidatov za člane olimpijske ekipe.

Do državnega tekmovanja v znanju fizike so še 3 tedni, do državnega tekmovanja v znanju kemije pa še 2 tedna. Državno tekmovanje v znanju biologije za Proteusova priznanja pa je že davno mimo; odvilo se je 3. decembra 2021. Rezultati so objavljeni tule; prvim 7 bomo v kratkem poslali vabilo na priprave.

Priznanja 2.

Vse letošnje spremembe Pravilnika o tekmovanju osnovnošolcev v znanju fizike (Pravilnik 1) so posledica prilagajanja tega pravilnika državnemu Pravilniku o sofinanciranju tekmovanj v znanju (Pravilnik 2).

Naš Pravilnik 1 smo morali prilagoditi Pravilniku 2, če smo želeli, da se tekmovanje v znanju fizike uvrsti med selekcijska tekmovanja. Selekcijska tekmovanja so tista, ki jih (do zgornje meje) financira država. Za selekcijska tekmovanja ni kotizacije. To je dobro.

Potem pa imajo prilagoditve še slabe posledice. O tem smo pisali na tej spletni strani že pred časom in lahko pobrskate po Arhivu novic. Dve od teh slabih posledic sta

1. ukinitev kvot (šolskih in regijskih) (kar se šolskih kvot tiče, smo letos še zvozili, po zaslugi osebnega angažiranja nekaterih učiteljic, za kar smo jim vsi lahko neizmerno hvaležni), (vsaj šolske kvote bomo morda uspeli rešiti; na MIZŠ so nam obljubili, da se bomo o tem še pogovarjali, zdaj kmalu, ko bodo letošnja tekmovanja pod streho),

2. prerazporeditev priznanj; pogoj, da se srebrna priznanja lahko podelijo le na državni ravni tekmovanja. To za fiziko OŠ, ki je 3-stopenjsko tekmovanje, pomeni, da ostanemo brez priznanj bodisi na regijski bodisi na šolski ravni. Zato smo "izkumili" novo priznanje Čmrlj. To priznanje lahko tudi ukinemo, če bi učitelji tako želeli. (Opomba 1: Fizika kot 3-stopenjsko tekmovanje pa seveda ostane, ker druge možnosti ne vidimo, če želimo - in želimo! - obdržati eksperimentalno nalogo na državnem tekmovanju.) (Opomba 2: Astronomija je 2-stopenjsko tekmovanje, zato imajo bronasta priznanja na šolskem.)

IJSO novice

  2022

Prihodnja Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada bi se morala goditi decembra 2022 v Kijevu. Iz očitnih razlogov to ne bo možno.

Olimpijada sicer bo, kot so nam sporočili včeraj, ni pa še jasno, v kakšni obliki. Trenutno vodje olimpijade še vedno iščejo možnost, da bi potekala v živo; če to ne bo mogoče, bo potekala na daljavo (kot lani).

To pomeni, da se bomo olimpijade udeležili. Izbirni postopek bo potekal, kot smo opisali, in organizirali bomo priprave, podobno kot lani. Več informacij sledi kmalu.

Zlata, srebrna, bronasta Stefanova priznanja in priznanja fizikalni Čmrlj

Število priznanj in raven tekmovanja, na kateri se posamezno priznanje lahko osvoji, je določena z državnim Pravilnikom o sofinanciranju tekmovanj v znanju, kjer so členi 27., 28. in 29. tisti, ki to urejajo. Srebrna in zlata priznanja se od letošnjega leta naprej osvajajo in podeljujejo na državnem tekmovanju, bronasta pa lahko na šolskem ali področnem. Pri tekmovanju v znaju fizike bomo bronasta priznanja podelili na področnem tekmovanju. Vsem, ki bi izpolnili stara merila za osvojitev bronastega priznanja (ki so veljala doslej) bomo podelili priznanje Čmrlj.

Konferenca GIREP poleti 2022 v Ljubljani

Med 4. in 8. julijem 2022 bo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani potekala mednarodna konferenca GIREP, ki je ena največjih konferenc fizikalnega izobraževanja v Evropi. Učitelji ste vabljeni, da se je udeležite. To je odlična priložnost, da se seznanite z zadnjimi dogajanji na področju fizikalnega izobraževanja in se pogovorite s svetovnimi strokovnjaki na tem področju. Vse informacije dobite na spletni strani konference.

Še posebej ste vabljeni, da se konference udeležite s prispevkom. Gotovo se je marsikdo izmed vas ukvarjal s čim, kar bi bilo udeležencem konference zanimivo. Rok za oddajo povzetka je 31. marec 2022. Uradni jezik konference je angleščina.

Rezultati na šolskem tekmovanju

Letošnjega šolskega tekmovanja v znanju fizike se je udeležilo malce manj kot 5000 učencev 8. in 9. razreda, vsakih približno polovica. Rezultati (deleži izbranih odgovorov pri A nalogah in porazdelitev po točkah pri B nalogah) so taki:

8. razred:

9. razred:

Priprave za dekleta, 3.

V soboto, 19. februarja 2022 bo na Pedagoški fakulteti UL potekalo 3. srečanje letošnjih priprav deklet (načeloma srednješolk -- čeprav sta se nam pridružili tudi dve devetošolki) na tekmovanja v znanju fizike. Če bi se priprav udeležila še katera dečva, naj kar izpolni prijavnico, ki je nekje spodaj.

Razdelitev medalj, osvojenih na IJSO 2021

V petek, 28. januarja 2021 smo se zbrali v malce večjem številu na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete na Večni poti 111: vsi člani ekipe na IJSO 2021 razen enega, ki je zbolel, njihovi starši in mentorji, ki smo učence in dijake pripravljali na olimpijado.

Razdelili smo medalje, ki so prispevale vsaj dodaten kg k prtljagi vodje ekipe Barbare na letu iz Dubaja na Brnik. Fante sta pozdravila in jim čestitala tudi Marjeta Kramar Fijavž, podpredsednica DMFA Slovenije, in Jožef Školč, glavni tajnik ZOTKS. 

Na skupinski fotografiji medalistov manjka Žan Arsov; prisotni pa so, z leve, Aljaž Erman, Martin Alojz Flisar, Enej Jauk, Aleksander Kosanović in Tomaž Holc.

Predregistracija na IJSO 2022

19. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada (IJSO) bo potekala med 1. in 11. decembrom 2022 v Kijevu v Ukrajini.

Pravkar smo uspešno opravili pred-registracijo slovenske ekipe. Olimpijade se nameravamo udeležiti v živo,

polno cepljeni (s potrdili o tem).

Karantena in izolacija

Učenci, ki so v izolaciji ali imajo odrejeno karanteno in se šolajo na daljavo, lahko tekmujejo na šolski stopnji tekmovanja v znanju fizike, pod minimalnimi pogoji (ki jih zahteva tudi MIZŠ):

1. da šola lahko zagotovi ustrezen videokonferenčni nadzor,
2. da tekmujejo ob istem času kot ostali,
3. da zaradi zagotavljanja tajnosti nalog prejmejo tekmovalne naloge tik pred tekmovanjem.

IJSO 2022

Tudi v letu 2022 se nameravamo udeležiti (19.) Mednarodne mladinske naravoslovne olimpijade (IJSO 2022), ki bo, predvidoma, v začetku decembra 2022 v Kijevu v Ukrajini.

Zelo verjetno bo potekal izbor ekipe podobno kot v preteklem šolskem letu. V prvi krog izbranih se bo uvrstilo okoli 50 učencev 8. in 9. razreda, ki bodo na državnih tekmovanjih za Stefanovo in Pregljevo priznanje osvojili najvišja mesta. Šolsko tekmovanje v znanju kemije, kot prva vstopna vrata v izbor ekipe, se je odvilo 17. januarja 2022 in je že za nami. Druga vstopna vrata so šolsko tekmovanje v znanju fizike, ki bo v sredo, 2. februarja 2022.

Načrtujemo tudi oblikovanje izbirnih pravil, ki bodo vključevala člen, s katerim si bomo v ekipi zagotovili vsaj minimalno zastopanost učencev iz obeh razredov (osmo- in devetošolcev) ter  fantov in deklet. V preteklem šolskem letu teh pravil nismo pravočasno oblikovali; v ekipi smo imeli osmošolca; a nobenega dekleta (čeprav so se v najožji izbor uvrstile 3). V ekipi za IJSO hočemo imeti tudi dekleta.

Točkovanje A nalog na šolskem tekmovanju

Točkovanje nalog izbirnega tipa (takoimenovanih A nalog) na šolskem tekmovanju letos še ne bo spremenjeno.

Vaša vprašanja in naši odgovori

Nekatera vprašanja (in odgovori nanje) so postala 28. januarja 2022 brezpredmetna.

Nekateri imamo pogoje skeniranja zelo slabe, kaj lahko naredimo?

Obstajajo aplikacije za pametne telefone, ki opravijo delo povsem solidno. Na primer CamScanner. Seveda pa je treba aplikacijo prej preizkusiti. Težava je lahko neustrezen format strani (kamera zajame več, kot je treba), ki pa se da zelo enostavno nastavit tako, da je prav. Priporočamo pa uporabo običajnega skenerja, kjer je to mogoče, ker je bolj enostavno in zanesljivo da pravi format strani v dokumentu.

Zanima me, kako bo s tekmovanjem učencev 8. razreda, ker izvajamo fleksibilni predmetnik.

Naše razumevanje pravilnika je, da mora biti zdaj tekmovanje za vse enako. Torej ne razlikujemo več med običajnim in fleksibilnim načinom izvajanja pouka fizike. Za morebitne pripombe in kritike se obrnite na višje inštance.

Morda bi bilo modro razmisliti o spremembi datuma...

Ne razmišljamo o spremembi datuma. Sprememba datuma šolskega tekmovanja potegne za sabo kaskado naslednjih neželjenih sprememb v urniku vseh tekmovanj. Poleg tega z nobeno spremembo ne bi bili zadovoljni vsi. Pustili bomo datum, ki je bil določen in usklajen z MIZŠ in vsemi drugimi organizatorji tekmovanj v znanju v začetku šolskega leta.

Kako se od tekmovanja do tekmovanja lahko razlikuje, ali se lahko piše na daljavo ali ne? Tekmovanje iz slovenščine  poteka na vseh stopnjah na daljavo, šolsko tekmovanje je bilo omogočeno pisati na daljavo tudi učencem, ki so bili v karanteni. Prav tako je bilo s šolskim tekmovanjem iz kemije.

Odločitev o tem, kje se tekmovanje izvaja, sprejme organizator tekmovanja. Mi smo se tako. Sicer nas slovenisti in kemiki niso nič vprašali, kaj si mislimo o izvedbi tekmovanja na daljavo. Ker so zdaj že rezultati na šolskem tekmovanju tako pomembni, moramo pač narediti, kar je v naši moči (ni pa vse, daleč od tega), da bi bilo tekmovanje vsaj približno regularno, k čemur gotovo sodi tudi to, da imajo med tekmovanjem vsi učenci enake pogoje.

Kako bo potekalo šolsko tekmovanje

Od 25.1.2022 so se zadeve še spremenile, zato je novica zastarela. Kako bo s tekmovanjem letos, bomo objavili v nedeljo, 30.1.2022 (zvečer).

Včeraj (25. januarja 2022) je imela posvetovalna skupina na MIZŠ, ki je pripravila novi Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj sestanek, na katerem so ponovno (in dokončno, vsaj do konca prvega 3-letnega obdobja financiranja?) potrdili strogo interpretacijo člena o merilih za prehode med stopnjami (selekcijskih) tekmovanj, kjer je izbor tekmovalcev, ki se uvrščajo na naslednjo stopnjo tekmovanja opravljen izključno na osnovi rezultata, ki ga dosežejo na predhodni stopnji.

1. Odločili smo se, da bomo Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike prijavili kot selekcijsko tekmovanje. Lahko bi postalo interesno (druga kategorija), kar pa bi, domnevamo, potegnilo za seboj druge neugodne posledice; npr. negotovost glede upoštevanja zlatih priznanj pri kandidiranju za Zoisove štipendije, če navedemo le najpomembnejšo.
2. Če naj bo tekmovanje tudi izbrano za selekcijsko (in ga bo financiralo MIZŠ, kar pomeni, da ne bo kotizacije za tekmovanje in da bodo priznanja, osvojena na tekmovanju, učenci lahko uveljavljali pri vlogah za Zoisove štipendije), moramo v pravilnikih svojih tekmovanj upoštevati vse člene krovnega pravilnika. Če imate pripombe, ki se tičejo novih pravil iz krovnega pravilnika, se ne obračajte na nas, ampak naravnost na posvetovalno skupino MIZŠ, ki jo vodi g. Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja.
3. Poudarjamo še enkrat, kotizacije za letošnje tekmovanje ni.
4. Ker se popolnoma jasno zavedamo problema ocenjevanja na šolskem tekmovanju (glede na opisane okoliščine), smo se odločili, da bomo privzeli model ocenjevanja, ki so ga že sprejeli tudi na Zavodu RS za šolstvo za Cankarjevo priznanje (po posvetu na MIZŠ). Ocenjevanje na šolskem tekmovanju bo anonimizirano (kar se tekmovalcev tiče) in distribuirano (na daljavo; ocenjevalci - učitelji mentorji - bodo do skeniranih pol dostopali preko strežnika). O postopku ocenjevanja bomo napisali posebno novico, da ta ni predolga (pa je vseeno dolga).
5. Tekmovanje bo potekalo izključno na šolah v razpisanem terminu tekmovanja (dan, ura) (ne pa od doma na daljavo; ne glede na to, ali so učenci v izolaciji ali karanteni). Vsled spremenjenih meril za napredovanje na naslednjo stopnjo tekmovanja moramo namreč poskrbeti, da so okoliščine, v katerih učenci tekmujejo, za vse enake. Poleg tega bodo pole, ki jih bodo učenci reševali, vnaprej pripravljene za vsakega prijavljenega učenca posebej (na prvi strani bo natisnjena individualizirana črtna koda in ime učenca) in jih bo potrebno natisniti tik pred tekmovanjem; po tekmovanju pa skenirati in naložiti na strežnik.
6. Ocenjevalci izdelkov na šolskem tekmovanju bodo člani šolskih tekmovalnih komisij (ŠTK, kot doslej, le da ne boste ocenjevali izdelkov svojih učencev, ampak anonimizirane izdelke naključnih učencev z drugih šol). Število izdelkov, ki jih bodo ocenili člani neke ŠTK bo približno enako številu tekmovalcev, ki so se s te šole udeležili tekmovanja.
7. Dostop do anonimiziranih pol, ki jih bo potrebno oceniti, bo dobil predsednik ŠTK, ki bo potem organiziral ocenjevanje teh izdelkov.
8. Če imate konkretno vprašanje, nam lahko pišete po mailu, a na vprašanja, ki se tičejo razumnosti novega pravilnika, ne bomo odgovarjali (ker ni v naši pristojnosti). Na ostala vprašanja bomo odgovorili na spletni strani, da jih bodo lahko videli tudi ostali učitelji oz. zainteresirana javnost. Iz česar sledi, da preden pišete, poglejte na spletno stran, če ni odgovor na vaše vprašanje slučajno že tam. 

Hvala za razumevanje.

Priprave za dekleta

Polovica srečanj (prvo in drugo) za priprave deklet na tekmovanja v znanju fizike je za nami. Prvič smo se dobile v živo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani v soboto, 15. januarja 2022, drugič pa en teden kasneje, v živo in po zumu, v soboto, 22. 1. 22.

Priprav se udeležuje malo več kot 15 deklet (dijakinj vseh 4 letnikov gimnazije, pa tudi dve devetošolki) z vseh koncev Slovenije: iz Lendave, Krškega, Velenja, Ljubljane, Jesenic, Celja in Brežic. Vsakič začnemo ob 9. uri in končamo med 12.15 in 12.30.

Ker je pred nami nekaj sobot zasedenih z drugimi tekmovanji, bo naše naslednje srečanje zapredvidoma šele čez 4 tedne, v soboto, 19. februarja 2022.

Pravila za naprej

Ta hip še ne vemo natančno, kako bo v prihodnjih letih, pa dejansko že tudi letos, potekalo tekmovanje v znanju fizike za osnovnošolce. Državni pravilnik o sofinanciranju tekmovanj v znanju, ki je bil v UL objavljen 14. maja 2021 namreč še ni uveljavljen v rezultatih razpisa, ker skoraj nobeno selekcijsko tekmovanje, prijavljeno na razpis, ni izpolnjevalo vseh pogojev, zapisanih v njegovih členih.

Razpis je ponovljen, rok za oddajo vlog je 4.2.2022. Rezultati razpisa bodo torej znani šele po šolski stopnji tekmovanja v znanju fizike za osnovnošolce; bodo pa upam znani nekoliko prej pogoji za prehajanje med ravnmi tekmovanja, ki jim bo moralo zadostiti tudi naše tekmovanje (najbrž).

Skratka, negotovost je velika in to je vse, kar lahko v tem trenutku z gotovostjo povemo. Se opravičujemo za nevšečnosti.

MCQ naloge

Dedek Mraz nam je naročil, naj objavimo nekaj nalog z letošnje Mednarodne mladinske naravoslovne olimpijade (IJSO). To zdaj tu počnemo; kar sledi, je 10 fizikalnih vprašanj izbirnega tipa (MCQ; za nas so to takoimenovane A-naloge). Olimpijada IJSO ima 3 tekmovalne dneve in na enega od teh dni (običajno prvega) tekmovalci rešujejo samo te naloge. Vseh skupaj jih je 30; poleg fizikalnih še 10 kemijskih in 10 bioloških). Za reševanje vseh 30 nalog so na voljo 3 ure.

(Za kvaliteto nalog ne prevzemamo odgovornosti; še posebej ena je zelo zelo "čudna". Katera?)

Priprave deklet na tekmovanje srednješolcev v znanju fizike

V januarju in februarju 2022 bomo predvidoma organizirali priprave na tekmovanje v znanju fizike za DEKLETA. Priprave bodo, upamo, potekale v živo, najverjetneje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na 3 ali 4 sobotne dopoldneve.

Zakaj smo se odločili za organizacijo priprav za dekleta? Ker menimo, da dekleta nekje na poti po nepotrebnem izgubljamo. Ne bomo analizirali možnih vzrokov. Radi bi le, da bi se dekleta opogumila in v večjem številu udeleževala tudi tekmovanja v znanju fizike. Radi bi tudi, da se v olimpijsko ekipo končno uvrsti dekle (ali več deklet).

Če si dekle in če bi se v januarju in februarju 2022 rada udeležila priprav, ki jih bomo, če bodo le dopuščale razmere, organizirali v živo v Ljubljani (najbrž na Pedagoški fakulteti in ob sobotah), izpolni obrazec! Priprave bomo izvedli, če se jih udeleži vsaj 6 deklet.

Prispevek o naši ekipi na IJSO 2021 v Dnevniku

V današnjem Dnevniku je izšel polstranski zapis o slovenski ekipi in njenih dosežkih na 18. Mednarodni mladinski naravoslovni ekipi. Dovoljujemo si ga poobjaviti; zelo smo ga veseli!

18. IJSO se bo kmalu začela

Dvomimo, da so se organizatorji 18. Mednarodne mladinske naravoslovne olimpijade posvetovali z numerologi ali podobnimi vedeži o primernem terminu tekmovanja; ne glede na to pa je izbira začetka in konca olimpijade prav posrečena: začne se v nedeljo, 12. 12. 21, in konča v torek, 21. 12. 21.

Olimpijada bo potekala oddaljeno; slovenska ekipa s 6 člani bo vse etape tekmovanja izvedla v Plemljevi vili na Bledu, kjer bodo bivali med olimpijado. Etape tekmovanja bodo 3: v torek in četrtek bodo olimpijci reševali teoretične naloge, v soboto pa še eksperimentalne. Teoretične naloge bodo reševali kot posamezniki, eksperimentalne pa v dveh trojkah. Pripomočke že imamo; smo jih prejeli po pošti iz Združenih arabskih emiratov, v 4 velikih škatlah skupaj s puščavskim zrakom.

Tretji teden priprav za IJSO 2021

V času jesenskih počitnic za šolarje in dijake (od ponedeljka, 24., do petka, 29. oktobra 2021) smo na Pedagoški fakulteti, Biotehniški fakulteti (Oddelku za biologijo) in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo izpeljali še tretji teden priprav za učenca in 5 dijakov, ki se bodo decembra udeležili 18. Mednarodne mladinske naravoslovne olimpijade. Na priprave smo sicer povabili razširjeno ekipo; od 12 povabljenih jih je jesenske počitnice za dobrih 30 ur pouka na fakultetah zamenjalo 10. 

Tokratne priprave so bile delno tudi eksperimentalne. Tekmovanje sestavljajo trije tekmovalni dnevi in eden od njih je namenjen eksperimentalnim nalogam, ki jih udeleženci rešujejo ekipno. Dobro je, če že kdaj pred tekmovanjem vidijo in v električni krog vežejo na primer multimeter, in da znajo pravilno izmeriti tokove in napetosti v krogu. Izkazalo se je, da skoraj nihče od udeležencev priprav, letos dijakov 1. letnika srednjih šol, v lanskem letu ni imel priložnosti eksperimentirati z električnimi krogi (in tudi čim drugim ne), kar niti ni presenetljivo, glede na to, kako je v lanskem šolskem letu pretežno potekal pouk.

Tudi biološki in kemijski del priprav sta bila tokrat v znatni meri eksperimentalna. 

Priprave smo izvedli Michel Adamič, Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik, Jure Mravlje, Jernej Markelj in Barbara Rovšek.

Člani ekipe za IJSO 2021

V ekipo za Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado (IJSO 2021) so se uvrstili devetošolec Martin Alojz Flisar z osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja, Črnuče, ter lanski devetošolci, zdaj pa že dijaki 1. letnikov gimnazij Enej Jauk (OŠ Miška Kranjca Ljubljana), Aleksander Kosanović (OŠ Rodica), Tomaž Holc (OŠ Breg, Ptuj), Žan Arsov (OŠ Brezovica pri Ljubljani) in Aljaž Erman (OŠ Križe).

Slučajno imamo fotografijo, na kateri jih je 5 (od naštetih 6), ko na pripravah, ki so bile konec avgusta na Bledu, še zvečer, ko bi lahko igrali tarok, šah ali pa se zabavali in družili kako drugače, diskutirajo o (fizikalnih ali kemijskih) problemih tistega dne. No, kam jih je to pripeljalo? V ekipo za IJSO 2021!

Drugi oziroma zadnji izbirni test za IJSO 2021

V soboto, 11. septembra 2021 bo 12 mladincev (8 izmed njih že dijakinj in dijakov 1. letnika gimnazij ter 4 letošnji devetošolci) na Pedagoški fakulteti v Ljubljani 3 ure reševalo fizikalne, kemijske in biološke naloge na 2. izbirnem testu za IJSO 2021. Izmed njih se jih bo 6 uvrstilo v ekipo, ki bo decembra 2021 zastopala Slovenijo na 18. Mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi.

2. del priprav za IJSO 2021

V Plemljevi vili na Bledu so od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta 2021 potekale skrajno intenzivne priprave na IJSO 2021 (Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado), ki bo decembra 2021. Priprav so se udeležili 4 osmošolci in 8 devetošolcev, 3 dekleta in 9 fantov; stojijo, z leve: Aljaž Erman, Svit Miklavčič, Blaž Gašperlin, Jan Bavdek, Žan Arsov, Aleksander Kosanović, Tomaž Holc, Enej Jauk, Martin Alojz Flisar. Pred njimi so dekleta, z desne: Elizabeta Končan, Barbara Kržišnik in Neca Grilec. Vsi prihajajo z gorenjskih osnovnih šol ali šol iz Ljubljane z okolico, razen enega, ki je s Ptuja. Med 12 naravoslovnih navdušencev so se uvrstili po nekaj predhodnih presejanjih: s šolskih tekmovanj v znanju fizike ali/in kemije so se uvrstili na državna tekmovanja, tam zmagali ali bili prav pod vrhom, in potem so še prvi izbirni test pisali najbolje (zasedli prvih 12 mest od 40, kolikor je bilo junija udeležencev prvih priprav). 

V enem tednu, ki se je zavlekel še v sobotno dopoldne, so odposlušali približno 35 ur predavanj (interaktivnih in v živo) iz fizike, kemije in biologije, ki smo jih pripravili in izvedli Aleš Mohorič, Rok Venturini, Mimoza Naseska, Domen Vaupotič, Margareta Obrovnik Hlačar, Iztok Tomažič, Jerneja Ambrožič Avguštin in Barbara Rovšek. Ker je popoldne in zvečer ostalo še nekaj časa, so ga izkoristili za sprehod okoli jezera, kratko osvežitev v jezeru, obisk gradu, sladkanje s kremšnitami, šah in tarok. Ko so se naveličali družabnih iger, pa so se pred spanjem - samoiniciativno in brez animatorja - spet preselili v učilnico in diskutirali o fizikalnih, kemijskih in bioloških problemih.

Drugi - in zadnji - izbirni test, s katerim bomo izbrali ekipo 6 učencev za IJSO 2021, bo v soboto, 11. septembra 2021 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 

Pri organizaciji in izvedbi priprav za IJSO, izbirnih postopkov ter udeležbi Slovenije na IJSO sodelujeta društvi DMFA Slovenije in ZOTKS.

Prvi izbirni test za IJSO je za nami

V ponedeljek, 28. junija 2021, se je 38 osmo- in devetošolcev, udeležencev intenzivnih enotedenskih naravoslovnih priprav, zbralo pred Pedagoško fakulteto v Ljubljani in se zamaskiranih odpravilo v dve veliki, stalno prezračevani učilnici, kjer so prvo šolsko uro reševali biološke naloge, po 15-minutnem odmoru pa naslednji dve šolski uri še kemijske in fizikalne.

Izmed 38 učencev se jih je ducat uvrstilo v ožji izbor. To so Žan Arsov, Tomaž Holc, Aljaž Erman, Martin Alojz Flisar, Aleksander Kosanović, Elizabeta Končan, Enej Jauk, Barbara Kržišnik, Blaž Gašperlin, Svit Miklavčič, Jan Bavdek in Neca Grilec.

Martin Alojz, Blaž, Svit in Jan so letos obiskovali 8. razred, vsi ostali pa 9. S fizikalnimi nalogami je najbolje opravil osmošolec pod šifro EN KALKULATOR. 

Izbranih 12  konec avgusta vabimo za en teden v Plemljevo vilo na Bledu, kjer bo potekal drugi del priprav.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS. 

Teden priprav na IJSO se je zaključil

Od četrtka 17. junija do srede, 23. junija 2021 smo na Pedagoški fakulteti, na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti in po zumu vlivali znanje v glave približno 40 osmo- in devetošolcev, ki so v širši množici kandidatov za člane ekipe, ki bo decembra 2021 sodelovala na 19. IJSO, Mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi. Izvedli smo dobrih 30 ur predavanj (smo krajšali odmore, se opravičujemo), a smo se malce oddolžili z dobrimi kosili. Tole je nekaj vtisov udeležencev.

Prvi trenutki resnice pridejo s prvim izbirnim testom, ki bo na sporedu v ponedeljek, 28. junija. Z izbirnim testom bomo izbrali manjšo množico (12) kandidatov za ekipo (ekipa sicer šteje 6 članic oziroma članov). Nam je kar malo žal, da gre za tekmovanje; prav z veseljem bi na naslednje priprave, ki bodo konec avgusta v Plemljevi vili na Bledu, povabili prav vse te neumorne in vedoželjne brihtneže hitrih misli (khm, bistroume!).

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS. 

Priprave na IJSO so v polnem teku

Smo sredi prvih intenzivnih priprav na Mednarodno juniorsko naravoslovno olimpijado (IJSO). (Kot vidite, se še nismo dokončno odločili, ali ji bomo rekli mladinska ali juniorska...) Danes je 22 učencev v živo gostila Biotehniška fakulteta: na Oddelku za biologijo smo za celo dopoldne in lep kos popoldneva zasedli veliko predavalnico B5. Še dodatnih 18 učencev pa je priprave spremljalo na daljavo preko videokonferenčnega orodja (zuma). Ana Pšeničnik z Oddelka za biologijo je 4 ure predavala o strukturi bioloških sistemov in ekologiji, David Titovšek in Domen Vaupotič pa sta zaključila dan s predavanji o kemijskih vezeh in raztopinah. 

Za arhive smo se ovekovečili tudi s fotografiranjem, za kar je poskrbel priložnostni hišni fotograf Jan Šuntajs. Na sliki, kjer jih je več in so mlajši, so učenci, na tisti, kje nas je manj in smo malo starejši, pa smo vsi, ki te priprave izvajamo ali pa sodelujemo pri njihovi organizaciji. Na posnetku zaslona pa so tisti, ki so morali sedeti doma za računalnikom in sodelovati od daleč.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

Urnik prvih priprav za IJSO 2021

Priprave bodo potekale med 17. in 23. junijem 2021 na Pedagoški fakulteti in Biotehniški fakulteti, Oddelku za biologijo.

Izbirni test bo v ponedeljek, 28. junija 2021 od 10.00 do 13.00, na Pedagoški fakulteti.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS.

IJSO 2021

Pred dvema letoma smo prvič sodelovali na Mednarodni juniorski naravoslovni olimpijadi (International Junior Science Olympiad, IJSO), ki je potekala decembra leta 2019 v glavnem mestu Katarja, Dohi. Lansko leto je olimpijada, ki bi jo morala gostiti Nemčija, zaradi pandemije odpadla. Letos olimpijada, ki jo organizirajo Združeni arabski emirati (ZAE), bo. Godila se bo decembra 2021. Potekala bo v hibridni obliki: tekmovalci ne bodo potovali v ZAE, ampak bodo tekmovali kar v svoji državi.

Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupni projekt DMFA Slovenije in ZOTKS. Načrtujemo sodelovanje na letošnji IJSO z ekipo letošnjih osnovnošolcev. 

Izbor ekipe bo večstopenjski. Prvi izbor bomo opravili na osnovi rezultatov, ki so jih osmo- in devetošolci dosegli na državnih tekmovanjih v znanju fizike (DMFA) in kemije (ZOTKS) v letošnjem šolskem letu (2020/2021). Na enotedenske teoretične priprave bomo povabili najuspešnejše tekmovalce, ki se bodo teh priprav udeležili bodisi v živo na eni od ljubljanskih fakultet bodisi odaljeno (če niso doma blizu Ljubljane, bodo lahko predavanja spremljali v živo preko interneta). Po pripravah bomo v Ljubljani izpeljali prvi izbirni test, s katerim bomo izmed vseh sodelujočih izbrali 12 učencev, ki se bodo uvrstili v ožji izbor. Kriterij ožjega izbora bo izključno uspeh pri izbirnem testu; rezultat, ki so ga dosegli na državnem tekmovanju, na izbor ne bo vplival. Prisotnost na pripravah bo obvezna.

Enotedenske teoretične priprave iz biologije, kemije in fizike bodo potekale ob zaključku šolskega leta, predvidoma od 17. do 23. junija 2021. Vsaki od ved bomo namenili 10 šolskih ur; skupaj jih bo 30, kar pomeni 6 ur vsak dan. Prvi izbirni test bo predvidoma v ponedeljek, 28. junija.

Ducat učencev, ki se bodo uvrstili v drugi krog, bomo v drugi polovici avgusta za en teden povabili na Bled v Plemljevo vilo, kjer bo potekal drugi del priprav. Po drugem delu priprav bomo izvedli 2. izbirni test, s katerim bomo izbrali ekipo 6-ih učencev, ki bo Slovenijo zastopala na IJSO 2021. Natančnejši opisi sledijo, ko bo čas.

Opomba 1:

Glede na to, da bila je lani IJSO odpovedana, smo letos nekoliko priredili pravila izbora. Kot si lahko pozorna bralka opazila ali bralec opazil, se v širši izbor kvalificirajo tako učenci 8., kot tudi učenci 9. razreda. Na ta način se lahko v olimpijsko ekipo uvrstijo tudi učenci iz generacije letošnjih devetošolcev, ki lani možnosti za sodelovanje na IJSO niso imeli.

Opomba 2:

Učni načrt olimpijade v slovenščini je tu, če pa te zanima originalno besedilo, da najdeš v angleščini tu.

Splošni uspeh osmošolcev na državnem tekmovanju 2021

Vedno je zanimivo izvedeti, kako so učenci na tekmovanju na splošno reševali naloge; katera naloga je bila lahka in katera težka. Osmošolci so naloge reševali uspešneje od devetošolcev. Največje število doseženih točk je bilo 41, povprečje 702 udeležencev pa polovica, 20,9. Njihova porazdelitev po skupnih doseženih točkah je lepa gausovka:

Tudi na A naloge so odgovarjali dobro; pri vsaki nalogi je največji delež učencev izbral pravilni odgovor:

Izračun povprečne hitrosti na intervalu, ki ne zaobjema celotne časovne skale za prikazana grafa jih ni preveč motil, in tudi različni skali za oba grafa ne; to nalogo so pravilno rešili 3 učenci od 4-ih. Najtežja naloga, ki jo je pravilno rešilo le malo manj kot 40 % učencev, pa je bila naloga s 3. Newtonovim zakonom.

Porazdelitvi osmošolcev po doseženih točkah pri B nalogah pa sta taki:

Na splošno so rezultati pri osmošolcih idealni, če upoštevamo, da gre za tekmovanje in da je cilj tekmovanja ta, da dobimo zmagovalce. Te smo dobili in prav na vrhu jih ni za cel razred, ampak je zmagal eden. Dosegel je vse točke (41), 2. do 3. mesto si delita 2, ki sta zbrala 1 točko manj (40), in potem sledita spet 2 z 39 točkami, eden z 38 točkami, 6 tekmovalcev je doseglo 37 in 7 tekmovalcev 36 točk. Po drugi strani pa je večina učencev uspešno rešila vsaj polovico nalog (povprečje je na polovici) in je zelo malo tistih, katerih izkupiček je zelo majhen: le 54 tekmovalcev je doseglo manj kot 10 točk.

Uradni rezultati 41. državnega tekmovanja osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja

Danes, 23. maja 2021, smo končno objavili uradne rezultate letošnjega državnega tekmovanja v znanju fizike.

Šolskega tekmovanja se je udeležilo 2756 osmošolcev in 2305 devetošolcev. Osmošolci so osvojili 1014 bronastih Stefanovih priznanj, devetošolci pa 883. Državnega tekmovanja se je udeležilo 702 osmo- in 572 devetošolcev (od na državno tekmovanje uvrščenih 732 in 591, kar pomeni, da je na državnem tekmovanju manjkalo 30 osmo- in 19 devetošolcev). Osmošolci so osvojili 42 zlatih Stefanovih priznanj, devetošolci pa 37, kar sta, glede na število udeležencev šolskega tekmovanja tudi največji možni števili podeljenih zlatih priznanj. Naslednjih 407 najbolje uvrščenih osmošolcev je osvojilo srebrno Stefanovo priznanje; upoštevali smo kriterij iz Pravilnika o največjem možnem številu srebrnih in zlatih priznanj, ki jih lahko prejme največ 15 % udeležencev šolske ravni tekmovanja. Devetošolcev, ki so osvojili srebrno priznanje, je le 225. Pri njih smo morali upoštevati strožji kriterij iz Pravilnika (ki je bil pri najboljših 15 % osmošolcev izpolnjen), in sicer ta, da mora vsak, ki prejme srebrno priznanje, na tekmovanju osvojiti vsaj tretjino vseh možnih točk. V 9. razredu je bilo vseh možnih točk 40 (v 8. razredu pa 41), iz česar sledi, da so srebrna priznanja v 9. razredu osvojili vsi, ki so na tekmovanju dosegli vsaj 14 točk.

Če povzamemo in povemo še nekoliko konkretneje, za vsakega posameznika, ki je tekmoval: za zlato priznanje v 8. razredu je bilo potrebno osvojiti vsaj 34 točk in za srebrno vsaj 18 točk, v 9. razredu pa 28 točk za zlato in 14 za srebrno priznanje.

Tekmovalne naloge so bile vse ocenjene vsaj dvakrat, pri čemer je sodelovalo 143 učiteljev. Če sta se oceni dveh ocenjevalcev razlikovali, smo nalogo ocenili še tretjič. O ocenjevanju bomo še kaj napisali v prihodnosti. 

Ta hip pa čestitamo vsem prejemnikom priznanj in seveda nagrajencem. V 8. razredu so to Martin Alojz Flisar z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana, ki je zmagal in osvojil prvo nagrado, ter Enej Hrvatin z OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana in Jan Bavdek z OŠ Jakoba Aljaža Kranj, ki si delita 2. in 3. mesto ter 2. nagrado. V 9. razredu je prvo mesto in prvo nagrado osvojila Jana Bastič z OŠ Gustava Šiliha, Velenje, 2. do 4. mesto in 2. nagrado pa si delijo Žiga Orel z OŠ Mozirje, Benjamin Rajer z OŠ Vodice in Tevž Levstik z OŠ Ljudski vrt Ptuj.

Zmagovalca Martin Alojz in Jana sta naloge rešila popolnoma in v celoti pravilno in dosegla vse točke. Prejemniki 2. nagrade so vse točke zgrešili za 1.

Tiskarska napaka v nalogi na državnem tekmovanju

Na državnem tekmovanju v znanju fizike se nam je na poli za devetošolce v nalogo A4 izmuznila tiskarska napaka. Besedilo v nalogi ni bilo skladno s skico; v besedilu omenjena hitrost v₁ je bila na skici označena kot v₂ in obratno.

Napako smo opazili nekaj dni pred tekmovanjem. En dan pred tekmovanjem smo obvestilo o napaki poslali vsem mentorjem tekmovalcev, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, in jih prosili, da svojim tekmovalcem takoj zatem, ko jim razdelijo naloge, naročijo, naj spremenijo indeksa hitrosti na skici: kjer na skici piše v₁, naj spremenijo v v_2,  in kjer na skici piše v₂, naj spremenijo v v₁.

Večina tekmovalcev je to sporočilo prejela, ustrezno delovala in reševala neprotislovno nalogo.

Nekateri tekmovalci so sporočilo prejeli le delno ustrezno, in so namesto na skici indekse zamenjali v besedilu. Posledica te zamenjave je, da je pri podobno neprotislovni nalogi, ki so jo reševali oni, pravilen odgovor (C) -- in ne (A), kot je zapisano na strežniku in kar upošteva samodejni točkovalnik. Da ti učenci, ki so nalogo rešili pravilno, ne bi bili oškodovani (dejansko z odvzemom 3 točk) po krivici, smo po že končanem vnosu vseh odgovorov na A naloge ponovno pregledali vse pole, kjer so učenci pri A4 nalogi obkrožili odgovor (C). Če so imeli pri nalogi A4 popravke indeksov označene v besedilu (in ne na skici), smo njihov neformalno pravilni, formalno pa napačni odgovor (C) spremenili v formalno pravilnega (A).

Kdor je pri tej nalogi izbral odgovora (B) ali (D), ki sta fizikalno napačna v vsakem primeru, je, kot običajno, za napačni odgovor izgubil 1 točko.

Na vrednotenje naloge A4 smo prejeli zelo majhno število ugovorov. Primer ugodno rešenega ugovora je poslal tekmovalec, ki na protislovje v nalogi ni bil opozorjen, ga je pa sam opazil. V razpredelnico za odgovore na A naloge ni vpisal nobenega odgovora. Je pa zapisal na polo pri nalogi komentar, ki smo ga seveda z veseljem upoštevali.

Zamik objave uradnih rezultatov

Odvetniška pisarna iz Celja nam je poslala pritožbo zoper rezultate državnega tekmovanja v znanju fizike. Ker bo reševanje te pritožbe terjalo nekaj časa, se opravičujemo za dodatno zamudo pri objavi uradnih rezultatov.

Kdaj bodo objavljeni neuradni rezultati?

V ponedeljek, 16. maja 2021. Ustrezno se bo premaknil tudi rok za ugovore, ki bo 19. maj 2021.

Državnega tekmovanja se je udeležilo skoraj 1300 osmo- in devetošolcev. Vsak od njih je reševal dve B nalogi. Vsako B nalogo sta neodvisno ocenila 2 ocenjevalca. Ko smo pregledali ocene, smo seveda našli določena neujemanja v ocenah, ki jih bomo še pred objavo neuradnih rezultatov razrešili. To nam bo vzelo še nekaj časa, a upamo, da bosta še dva vikend dneva dovolj.

Državno tekmovanje v znanju fizike je mimo

V soboto, 8. maja 2021 se je na šolah po Sloveniji odvijalo državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike. Letos je tekmovanje potekalo pod posebnimi pogoji, v negotovih razmerah in na nenavaden način. Preskočili smo področno stopnjo tekmovanja, zato se je državnega tekmovanja udeležilo skoraj 1300 učencev. To so vsi, ki bi se v normalnih časih s šolskega uvrstili na področno. Na žalost je zaradi velikega števila udeležencev in razpršenih lokacij tekmovanja umanjkal eksperimentalni del tekmovanja. Natančne podatke o udeležbi in rezultatih bomo objavili, ko bodo na voljo. Trenutno še niso; ker je tudi tudi z vrednotenjem izdelkov več dela (oddaljeno ocenjevanje po grobi oceni vzame 5-krat toliko časa kot ocenjevanje ob fizični prisotnosti ocenjevalcev takoj po tekmovanju na šoli, kjer se je tekmovanje - področno - odvilo).

Sicer se ne pritožujemo čez množico učiteljev, ki so se javili med ocenjevalce in potem svoje delo odgovorno opravili čez vikend, ki nas je sicer razveselil z letos redkim lepim vremenom. Ocenjevalcev je bilo dovolj in HVALA VSEM!  A cela procedura vzame veliko časa, zato ta hip ne moremo še napovedati, kdaj točno bodo na voljo prvi neuradni rezultati. A bodo. Ko polovimo še nekaj izgubljenih -- ali na napačna mesta naloženih pdf-jev ali posameznih strani.

Vsebine na letošnjem državnem tekmovanju

Upoštevamo, da je v letošnjem letu snov slabše utrjena in doseganje ciljev iz učnih načrtov zaostaja, zato bodo vsebine na letošnjem državnem tekmovanju osnovnošolcev v znanju fizike omejene na vsebine, ki so v Razpisu pod kategorijo PODROČNO tekmovanje. Konkretno to pomeni, da za 8. razred ne bo tlaka, za 9. razred pa ne bo elektrike.

Eksperimentalni del tekmovanja zaradi velikega števila udeležencev in prezahtevne logistike, povezane z izvedbo tekmovanja na 17 različnih lokacijah, letos odpade.

Tekmovalci bodo imeli za reševanje nalog čas 120 minut.

Šolsko tekmovanje v znanju fizike za OŠ

Torej, kot kaže, tekmovanje v četrtek, 15. aprila 2021, BO.

Ker prejemamo vprašanja, kako je s tekmovanjem za učenke in učence, ki so v karenteni, podajamo kratko pojasnilo.

Na spletnih straneh DMFA smo 22. marca 2021 objavili podrobnosti o izvedbi: https://www.dmfa.si/ODrustvu/NovicaPrikaz.aspx?itemid=422.

Iz tega sledi, da lahko tekmujejo tudi tekmovalke in tekmovalci, ki so v karanteni, če je zagotovljena sočasnost njihovega pisanja in primeren nadzor, za kar mora poskrbeti organizator na šoli. 

Prestavljeno tekmovanje v znanju fizike za OŠ PRESTAVLJENO ...

... na četrtek, 15. april 2021, ob 13.00.

(Kako smo letos prestavljali datume tega tekmovanja: s 3. februarja na 1. april, pa s 1. aprila na 31. marec, pa z 31. marca na 15. april. Upamo, da pri tem ostane, a niso vse karte v naših rokah.)

O izvedbi šolskih tekmovanj

Za šolska tekmovanja v organizaciji DMFA Slovenije, ki bodo potekala v prihodnjem tednu (do 2. aprila 2021; astronomija, fizika OŠ in razvedrilna matematika) veljajo naslednja pravila.

O izvedbi šolskega tekmovanja odloča šolska tekmovalna komisija (ŠTK). ŠTK določi/odloči, v katerih prostorih se bo tekmovanje izvajalo. Nadzor nad tekmovalci je v pristojnosti ŠTK, ki mora poskrbeti, da je nadzor dovolj kakovosten in v skladu z ustaljenimi šolskimi postopki pri preverjanjih znanja. Po izvedenem tekmovanju se dosežki vnesejo v strežnik. Informacije o načinu izvedbe tekmovanja ne zbiramo.

Na spletnih straneh DMFA bomo sproti posodabljali obvestilo o izvedbi tekočih tekmovanj.

     Deli 

Šolska tekmovanja v znanju astronomije, fizike in matematike v OŠ

Datumi letošnjih prestavljenih tekmovanj v znanju astronomije, fizike in matematike se bližajo -- upamo, da hitreje kot naslednje zaprtje šol ... Šolsko tekmovanje OSNOVNOŠOLCEV v znanju astronomije bo v torek, 30. marca 2021, šolsko tekmovanje v znanju fizike bo 2 dni zatem, brez šale, v četrtek, 1. aprila 2021 in šolsko tekmovanje v znanju matematike (Kenguru) bo 1 teden po fiziki, v četrtek, 8. aprila 2021. Naj ti dnevi ne zbežijo mimo vas neopaženi!

     Deli 

Tekmovanji v znanju fizike bosta letos 2-stopenjski

Na poziv in prošnjo MIZŠ bosta letošnji tekmovanji osnovno- in srednješolcev v znanju fizke izjemoma 2-stopenjski.

Državno tekmovanje v znanju fizike za osnovnošolce bo potekalo na način, kot sicer potekajo regijska tekmovanja, s primerljivim številom udeležencev in izvedbo na več (regijskih) lokacijah ter dvostopenjskim ocenjevanjem. Prvo ocenjevanje bodo izvedle lokalne tekmovalne komisije, drugo pa državna tekmovalna komisija.

Tekmovanje srednješolcev v znanju fizike pa bo potekalo tako, kot je potekalo pred uvedbo šolskega tekmovanja, torej bo prva stopnja tekmovanja regijsko tekmovanje, ki mu bo sledilo državno tekmovanje.

Šolsko tekmovanje je prestavljeno

Ker ni še jasno, kdaj točno se k pouku v šolah po novem letu vračajo vsi učenci, smo se po posvetu z nekaterimi učitelji odločili, da šolsko tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja prestavimo. Danes se zdi, da bi bil primeren datum za šolsko tekmovanje torek, 9. marec 2021, ampak vzemite ta podatek v tem trenutku le za orientacijo (v času). 

     Deli

IJSO 2020 ODPOVEDANA

Mednarodna juniorska naravoslovna olimpijada IJSO 2020, ki naj bi se odvijala decembra 2020 v Frankfurtu v Nemčiji, je na žalost odpovedana (razlog pa je letošnji običajni, zaradi katerega odpadajo tudi druge olimpijade, ali pa se odvijajo nadomestne na daljavo). 

Leta 2021 naj bi IJSO potekala kot je bilo predvideno, v Združenih Arabskih Emiratih.

     Deli

Naloge s tekmovanj z rešitvami

Naloge (in rešitve nalog) s tekmovanj osnovnošolcev v znanju fizike za bronasta, srebrna in zlata Stefanova priznanja bodo tu vsaj do konca epidemije. 

2018/2019

2017/2018

2016/2017

2015/2016

2014/2015

            Deli

Tekmovanja v znanju fizike 2020 so odpovedana

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport načelno ne nasprotuje ideji, da bi nekatera tekmovanja v znanju, ki so se na začetnih stopnjah že odvila, nekako pripeljali do konca. Ob tem pa postavlja organizatorjem nemogoč pogoj in sicer, da učenci in dijaki v tem času ne smejo obiskati druge šole kot svoje. Ker področno in/ali državno tekmovanje ne more potekati pod nadzorom le lastnega učitelja -- v izogib dvomom v nevmešavanje -- smo se odločili, da nad letošnjo izpeljavo tekmovanj za Stefanova priznanja obupamo. Naloge imamo sicer pripravljene (že zdavnaj) in tudi upali smo, da se bodo reči iztekle tako, da tekmovanja regularno zaključimo. Zdaj pa je vprašljiva tudi udeležba osmošolcev in dijakov od 1. do 3. letnika, ki po trenutnih predvidevanjih pouka v šoli ne bodo imeli do konca tega šolskega leta. Glede priznanj in njihovega uveljavljanja za pridobitev Zoisove štipendije pa je že nekaj časa znano, da se letošnjih tekmovanj ne bo upoštevalo (niti tistih, ki so bila pripeljana do konca še pred izbruhom epidemije).

Ker ste v tem času tudi učitelji obremenjeni bolj kot prejšnja leta, na vas ne bomo naslovili prošenj za pomoč pri izpeljavi tekmovanj ... ker tekmovanj ne bo.

     Deli

ODPOVED TEKMOVANJ

Področno tekmovanje v znanju fizike za osnovnošolce in srednješolce je odpovedano / prestavljeno na kasnejši termin. Situacijo seveda spremljamo in se ji prilagajamo. Ko sprejmemo odločitve o novih datumih (ali drugih spremembah), bomo učitelje o tem obvestili.

     Deli

17. IJSO v Frankfurtu v Nemčiji

Med 2. in 12. decembrom 2020 se bo v Frankfurtu v Nemčiji odvijala 17. Mednarodna juniorska naravoslovna olimpijada (IJSO). Predprijavo smo oddali -- na žalost pa je naša udeležba vprašljiva, ker so Nemci objavili, da bodo gostili (da lahko gostijo) največ 50 ekip. V Dohi je na 16. IJSO sodelovalo rekordnih 66 držav, leto pred tem v Bocvani pa do tedaj rekordnih 49. Do nadaljnjega držimo pesti ... (predprijave sprejemajo do 15. aprila 2020 in potem bo menda kmalu znana tudi naša usoda glede udeležbe).

Področno tekmovanje 19/20

Ker bo področno tekmovanje v znanju fizike potekalo kasneje kot običajno (šele 27. marca 2020), med nalogami za učence z običajnim urnikom in nalogami za učence s fleksibilnim predmetnikom ne bo nobene razlike. Tole je izsek iz letošnjega razpisa tekmovanja, ki ga za vsak slučaj objavljamo še tu:

Področno tekmovanje, fleksibilni predmetnik:

• enako, kot za vse ostale, ker je datum tekmovanja kasnejši kot v prejšnjih letih.

Uradni rezultati šolskega tekmovanja 2020

Objavili smo uradne rezultate šolskega tekmovanja osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja. Na šolski stopnji je sodelovalo 6499 učencev. Na področno tekmovanje se je uvrstilo 1548 učencev, kar je 23,8 % vseh sodelujočih (ta delež je skoraj enak kot lani). Bronasto Stefanovo priznanje je osvojilo 2136 učencev.

Devetarji so naloge reševali nekoliko bolje (ker več znajo, ali pa so bile naloge razmeroma lažje). Vseh 31 možnih točk je osvojilo 16 učencev. Porazdelitev po doseženih točkah je lepa in normalna.

Učencem 8. razreda so naloge predstavljale še večji izziv. Vseh 34 možnih točk je osvojil en sam učenec, porazdelitev po doseženih točkah pa je malo manj lepa, ker je vrh premaknjen precej v levo.

     Deli

16. Verižni eksperiment

Čas gre hitro, in ko se staramo, še hitreje. Nenadoma je minilo že 15 let od 1. Verižnega eksperimenta (VE), ki je bil ena od najbolj množičnih in uspešnih tematskih prireditev v Mednarodnem letu fizike 2005. V vseh minulih letih se je Verižnega eksperimenta udeležilo nekaj tisoč ljudi: od otrok iz vrtcev, šolarjev, dijakov, mentorjev, staršev, dedkov in babic. Kakšno leto je bilo udeležencev ogromno, drugo leto malo manj, pa potem spet nekaj več in tako naprej. Želimo si, da bi pri 16. ponovitvi VE sodelovalo čim več udeležencev in da bi bila veriga naprav, ki jih bodo prispevali, zelo dooooooooooooooolga! Zaključna prireditev 16. Verižnega eksperimenta se bo odvijala 

v petek, 8. maja 2020, od 12h dalje v dvorani Kolpern na Jesenicah.

O okvirnem programu prireditve vas bomo obvestili v sredini aprila 2020. Prijavnine ni, lahko pa na koncu osvojite katero od nagrad. Če se odločite za sodelovanje, izpolnite prijavnico, ki jo najdete na spletni strani VE, www.verizni.si in nam jo pošljite preko navadne pošte (Pedagoška fakulteta, Saša Ziherl, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana) ali e-pošte (sasa.ziherl@pef.uni-lj.si). Na spletni strani najdete tudi natančna navodila glede pomembnih podrobnosti: velikosti naprave, trajanju dogajanja v napravi, o tem, kako se dogajanje začne in kako konča (za vse naprave mora biti prehod usklajen, da jih lahko sestavimo v poljubno zaporedje). Projekt Verižni eksperiment organizirajo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Tehniški muzej Slovenije, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo upokojencev Jesenice. Upamo, da se srečamo na 16. veriženju!

V imenu organizatorjev 16. Verižnega eksperimenta vas lepo pozdravljamo,

Jurij Bajc, Orest Jarh, Barbara Rovšek, Katarina Susman, Saša Ziherl in Stane Arh

Naloge — izbirnega tipa, teoretične in eksperimentalne — s 16. IJSO

Za vse, ki vas zanima, objavljamo prevode nalog s 16. Mednarodne juniorske naravoslovne olimpijade, ki je bila decembra 2019 v Dohi. Tekmovanje je potekalo na 3 tekmovalne dneve. Prvi dan so učenci reševali naloge izbirnega tipa, ki jih je bilo 30; po 10 z vsakega naravoslovnega področja in so bile med seboj premešane. Na drugi tekmovalni dan so reševali teoretične in na tretji eksperimentalne naloge. 

(Za kvaliteto nalog nismo odgovorni prevajalci in vodje ekipe Domen Vaupotič, Margareta Obrovnik Hlačar in Barbara Rovšek.)

Učni načrt Mednarodne juniorske naravoslovne olimpijade

Učni načrt MJNO vsebuje nekatere vsebine, ki jih v veljavnih učnih načrtih naravoslovnih predmetov v slovenski osnovni šoli ni. Original učnega načrta (v angleščini) je tu, preveden v slovenščino pa tu.

16. IJSO, Doha, Katar, 2 bronasti medalji

Pred odhodom na olimpijado smo uspeli za člane ekipe organizirati kratke, a intenzivne priprave na olimpijado. Učni načrt olimpijade je namreč kar precej obsežnejši od učnih načrtov naravoslovnih predmetov v predmetniku slovenske osnovne šole — in tudi kjer ni, to ne pomeni, da so vsebine že znane in utrjene (člani ekipe so trenutno šele v 9. razredu, in letošnje šolsko leto še ni niti na polovici). Zelo motivirani devetošolci so prišli v Ljubljano 3-krat. V petek popoldne so imeli dobre 4 ure priprav, v soboto dopoldne še enkrat toliko, in to 3 vikende zapored. Priprave so organizirali in izvedli Domen Vaupotič, Margareta Obrovnik Hlačar, Tinka Bačič, Iztok Tomažič in Barbara Rovšek. Odvijale so se na Pedagoški fakulteti in na Biotehniški fakulteti UL.

V 9-dnevnem urniku olimpijade MJNO so 3 dnevi tekmovalni. Na prvi tekmovalni dan so učenci 4 ure reševali 30 nalog izbirnega tipa, pri katerih so vsebine fizike, kemije in biologije zastopane enakomerno. Enakomerno so te vede zastopane tudi v teoretičnih nalogah, s katerimi so se učenci ukvarjali 4 ure v drugem tekmovalnem dnevu, ter eksperimentalnih, ki so jih reševali na tretji tekmovalni dan. Teoretične naloge so reševali posamezno (individualno), pri poskusih pa so po 3 učenci združili moči v eni eksperimentalni ekipi (naši učenci so tekmovali v 2 eksperimentalnih ekipah).

Na olimpijadi je sodelovalo 70 držav, od katerih je bilo 15 držav gostujočih — na olimpijado povabljenih prvič; med njimi tudi Slovenija. Na olimpijadi je sodelovalo 409 tekmovalcev, ki so bili v povprečju 1 leto starejši od naših. Najboljših 10 % je osvojilo zlate medalje; njihovi prejemniki so v veliki večini mladi iz dežel Daljnega vzhoda. Naslednjih 20 % je prejemnikov srebrnih medalj in naslednjih 30 % prejemnikov bronastih medalj. Sloveniji sta 2 bronasti medalji priborila Brest Lenarčič in Nino Kolander, le malo je do nje manjkalo tudi Vidu Baumanu. Poudariti pa moramo, da so se tudi preostali 3 učenci izkazali in upamo, da bodo vsi skupaj še naprej vlagali toliko energije in volje v razvozljavanje naravoslovnih problemov, kot v preteklih dveh mesecih.

Otvoritvena slovesnost je potekala v Katarskem kongresnem centru v Dohi. 

Na sliki, od leve: Nino, Brest, Jožica, Sofija, Matic in Vid.

Pri organizaciji odprave slovenske ekipe na olimpijado sta moči in sredstva združili dve društvi, ki sta tradicionalna organizatorja najpomembnejših tekmovanj v znanju učencev in dijakov slovenskih osnovnih in srednjih šol, DMFA Slovenije in ZOTKS. Sodelovanje načrtujemo tudi vnaprej. V prihodnosti bomo izpopolnili merila izbora učencev v ekipo in tudi načrt priprav na olimpijado.

Glede na kratek rok, ki je potekel od odločitve, da na olimpijadi sodelujemo, in olimpijado, smo lahko z rezultati in — nič manj pomembno, najbrž celo bolj — izkušnjo — zadovoljni vsi, učenci, vodje ekipe in obe društvi.

Priprave na IJSO

Pred odhodom na 16. Mednarodno mladinsko naravoslovno olimpijado v Doho se ekipa, ki jo sestavljata 2 devetošolki (Jožica in Sofija) in 4 devetošolci (Brest, Matic, Nino in Vid), intenzivno, kolikor se da, pripravlja na tekmovanje. Z mentorji Domnom Vaupotičem, Margareto Obrovnik Hlačar, Tinko Bačič, Iztokom Tomažičem in Barbaro Rovšek se bodo srečevali 3 vikende zapored. Prvo srečanje je bilo v petek, 8. novembra 2019 popoldne na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, drugo pa v soboto, 9. novembra, dopoldne, na istem mestu. Na Pedagoški fakulteti se bomo pripravljali na fizikalni in kemijski del tekmovanja še naslednja 2 petka. Na biološki del tekmovanja pa se bodo devetošlci pripravljali v bolje opremljenih laboratorijih Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete prihodnji dve soboti. 

Z leve: Vid, Matic, Brest, Sofija, Jožica in Nino. (foto: Jan Šuntajs)

     Deli

OBRAZCI in OCENJEVANJE

Tole je stalna bližnjica k fizikalnim obrazcem s tabelo gostot, ki so dovoljen pripomoček na vseh stopnjah tekmovanja iz znanja fizike za Stefanova priznanja.

Tole pa je stalna bližnjica k navodilom za vrednotenje (ocenjevanje) izdelkov tekmovalcev, ki se jih držimo na vseh stopnjah tekmovanja.

Prva udeležba Slovenije na IJSO (International Junior Science Olympiad)

DMFA Slovenije in ZOTKS (Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije) bosta v začetku decembra 2019 na 16. Mednarodno naravoslovno olimpijado mladih (IJSO) peljali ekipo slovenskih devetošolcev. Ker se olimpijade udeležujemo prvič in ker so organizatorji nanjo v zadnjem hipu povabili celotno ekipo tekmovalcev in vodij (in na olimpijado prvič ne potuje le opazovalec, kot praviloma in običajno), smo opravili izbor učencev, ki potujejo na olimpijado, na osnovi njihovih lanskih rezultatov na državnih tekmovanjih iz fizike in kemije.

V ekipo so se uvrstili učenci, ki so lani obiskovali 8. razred, letos pa so v 9.:

Brest Lenarčič z OŠ Kozje in Vid Bauman z OŠ Kajetana Koviča Poljčane, zmagovalec in drugouvrščeni na lanskem državnem tekmovanju v znanju fizike za Stefanova priznanja za osmošolce, ter 4 zmagovalci na lanskem državnem tekmovanju v znanju kemije za Preglova priznanja Sofija Štefan z OŠ Šmarje pri Kopru, Matic Prevec z OŠ Bežigrad, Nino Kolander z JZOŠ Marjana Nemca Radeče in Jožica Bec z OŠ Milana Majcna Šentjanž.

16. Mednarodna naravoslovna olimpijada mladih bo med 3. in 12. decembrom 2019 v Dohi v Katarju.

     Deli

16. Verižni eksperiment

V petek 8. maja 2020 se bo točno opoldne v dvorani Kolpern na Jesenicah pričela 16. prireditev Verižni eksperiment. Vabljeni k sodelovanju! Prijavnico najdete tukaj.         Deli

Eksperimentalni pripomočki z DT

Še vedno je na voljo nekaj kompletov eksperimentalnih pripomočkov z državnega tekmovanja za zlato Stefanovo priznanje v šolskih letih 2017/2018 in 2018/2019. Če bi komplete radi imeli, jih lahko naročite TUKAJ.

Člani komisije 2019/20

Člani komisije za tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike v šolskem letu 2019/2020 smo Barbara Rovšek, Gregor Udovč, Jelka Sakelšek, Mojca Sosič, Neja Benedetič, Saša Ziherl in Vesna Harej.

29. člen pravilnika

29. člen
(Udeleženci regijskega tekmovanja)

Regijskega tekmovanja se lahko udeležijo učenci 8. in 9. razreda, ki so na šolskem tekmovanju dosegli najboljše rezultate in je šola prijavila učitelja ocenjevalca v regijsko tekmovalno komisijo.

Regijskega tekmovanja se lahko udeleži največ 25% vseh udeležencev v posamezni tekmovalni skupini na šoli, če so dosegli vsaj 1/3 vseh možnih točk. Ne glede na število udeležencev šolskega tekmovanja se lahko en prvouvrščeni tekmovalec v vsaki tekmovalni skupini udeleži regijskega tekmovanja, če je dosegel vsaj 1/3 vseh možnih točk.

Na področno tekmovanje lahko šola pošlje dodatnega udeleženca (ali več dodatnih udeležencev), če so njeni učenci v preteklih letih osvojili več zlatih priznanj. Za vsaka 3 zlata priznanja v preteklih 5 letih šola pošlje enega dodatnega udeleženca na področno tekmovanje. Dodatni udeleženec ni vezan na tekmovalno skupino. Določi ga vodja tekmovanja na šoli.

Bilten 39. tekmovanja

Objavili smo Bilten letošnjega državnega tekmovanja osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja. Najdete ga (kot tudi 9 starejših) v Arhivu nalog.

Bistroumi 2019

V nedeljo, 19. maja 2019, je v Cankarjeve domu potekala slavnostna prireditev Bistroumi 2019, na kateri smo nagrajencem vseh naših tekmovanj podelili nagrade za osvojena najvišja mesta na teh tekmovanjih. Med njimi tudi osmo- in devetošolcem, ki so zmagovalci letošnjega državnega tekmovanja v znanju fizike. Čestitamo še enkrat!

Nagrajeni osmarji in osmarka na velikem odru Gallusove dvorane CD. (foto; Jan Šuntajs)

Nagrajeni devetarji (2 manjkata) in podeljevalca nagrad, dekan FMF Anton Ramšak in predsednik DMFA Dragan Mihailović. (foto: Jan Šuntajs)

Konferenca o poučevanju matematike, fizike in astronomije

Konec septembra - 27. in 28. 9. 2019 - bomo na Bledu organizirali Konferenco o poučevanju matematike, fizike in astronomije. Glavni temi konference bosta delo z nadarjenimi učenci ter sodobne teme in pristopi k poučevanju. Dobrodošli bodo prispevki učiteljev matematike, fizike in astronomije na osnovnih in srednjih šolah. Podrobnejše informacije bomo objavili kmalu.

Prezentacija predavanja prof. Gorazda Planinšiča

Na delovno soboto 6. aprila 2019 se je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani odvijalo 39. državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike. Medtem ko so učenci reševali teoretične in eksperimentalne fizikalne probleme, je njihovim mentorjem Gorazd Planinšič s Fakultete za matematiko in fiziko teoretično in praktično demonstriral učni pristop, ki posnema znanstveno raziskovanje. Klik na sličico vas popelje do prezentacije z njegovega interaktivnega* predavanja.

* interaktivno --- interakcija --- medsebojno delovanje

39. državno tekmovanje iz fizike 2019

V soboto, 6. aprila 2019, bo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru potekalo 39. državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja. V Ljubljani bo tekmovalo 81 osmošolcev in 80 devetošolcev, v Mariboru pa 56 osmošolcev in 56 devetošolcev. Razdelili si bodo največ 98 zlatih priznanj.

Predavanje za mentorje

Za mentorje, ki bodo na eno od dveh letošnjih lokacij državnega tekmovanja v znanju fizike 6. aprila 2019 spremljali svoje učence, bomo organizirali dve predavanji.

Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani bo imel prof. dr. GORAZD PLANINŠIČ  predavanje z naslovom

"Učni pristop, ki posnema znanstveno raziskovanje"

Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru bo izr. prof. dr. ROBERT REPNIK izvedel predavanje z naslovom

"Inovativnost pri reševanju fizikalnih problemov"

38. Državno tekmovanje v znanju fizike za Stefanova priznanja

Tekmovanje se je odvijalo 14. aprila 2018 na treh lokacijah: na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru ter na Osnovni šoli Frana Erjavca v Novi Gorici. Neuradne rezultate smo objavili malo pred 20. uro. Od 283 na državno tekmovanje uvrščenih učencev se tekmovanja ni udeležilo le 5 učencev.

Uradni rezultati področnega tekmovanja

Nekako od zadnje ure dneva spomladanskega enakonočja so znani prejemniki srebrnih Stefanovih priznanj in udeleženci letošnjega državnega tekmovanja. Področnega tekmovanja se je udeležilo 1660 učencev, srebrno priznanje je osvojilo 1063 učencev in 273 se jih bo lahko udeležilo državnega tekmovanja.

Letos bo državno tekmovanje potekalo v tradicionalni soorganizaciji dveh fakultet: Fakultete za matematiko Univerze v Mariboru in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Se vidimo! 

Področno tekmovanje 18/19

Na kratko, tule je enostavna (še neuradna, ampak tudi uradna ne bo zelo drugačna) statistika rezultatov z letošnjega področnega tekmovanja.

Porazdelitev devetošolcev po doseženih skupnih točkah in frekvence odgovorov pri izbirnih nalogah:

Porazdelitev osmošolcev po doseženih skupnih točkah in frekvence odgovorov pri izbirnih nalogah:

Osmošolce je na žalost dotokel zaboj na klancu, devetošolce pa Filip. Ob tej priložnosti opozarjamo vse zainteresirane, da si v bodoče pravočasno (vsekakor pred tekmovanjem) ogledajo vsebinski razpis tekmovanja.

ABCD naloge na šolskem 18/19

Takole so udeleženci 39. tekmovanja iz znanja fizike iz 8. razreda reševali naloge izbirnega tipa na šolskem tekmovanju:

Pri nalogi A5 sta bila pravilna odgovora C in D. Druga najslabše reševana naloga je bila A1: Juretovi lasje. Dobro bi bilo, če bi učenci nalogo prebrali do konca ... 

Učenci 9. razreda so na A naloge odgovarjali tako:

Od česa je že odvisno, kako hitro iz posode izteka voda? Kaj je že to, vzgon?

Uradni rezultati šolskega tekmovanja

Obajvljeni so rezultati šolskega tekmovanja iz znanja fizike za Stefanova priznanja. Tekmovanja se je udeležilo 6929 učencev, 3455 osmošolcev in 3474 devetošolcev. Skupaj so osvojili 2505 bronastih Stefanovih priznanj. Področnega tekmovanja se bo lahko udeležilo več kot 1600 učencev. Ostanite z nami: v kratkem bomo objavili osnovne statistične podatke o tem, kako uspešno so se učenci spopadali z letošnjimi nalogami.

Čestitamo vsem tekmovalcem in mentorjem.

Prispevek o tekmovanju na seminarju Zavoda RS za šolstvo

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju je 17. januarja 2019 potekal seminar, ki ga je za učitelje fizike na osnovnih in srednjih šolah organiziral Zavod RS za šolstvo. Na tem seminarju smo prostor in čas za predstavitev tekmovanj in tekmovalnih nalog v povezavi z vsebino seminarja (naloge na visokih ravneh zahtevnosti) dobili tudi tajniki komisij DMFA za tekmovanja iz fizike in astronomije Jurij Bajc, Andrej Guštin in Barbara Rovšek. Priložena je prezentacija Barbare Rovšek. Fotografijo je posnel Andrej Guštin.

Člani komisije 18/19

V šolskem letu 2018/2019 so člani komisije za tekmovanje osnovnošolcev iz znanja fizike tajnica in predsednica komisije Barbara Rovšek, pomočnica tajnice Mojca Štembergar ter člani Neja Benedetič, Vesna Harej, Jelislava Sakelšek  in Gregor Udovč.

Pripomočki za eksperimentalni nalogi z DT 2018

 Ostalo nam je še nekaj kompletov pripomočkov za eksperimentalni nalogi z državnega tekmovanja v preteklem šolskem letu. V kompletu sta dva silomera, merilni valj, dve sestavljeni telesi in ravnilo. Priložene so tudi tekmovalne naloge in rešitve.  Komplete lahko (do porabe zalog) naročite po znižani ceni 30 evrov. Račun pošljemo na šolo, komplet pa lahko dvignete na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (ali pa se za dostavo dogovorimo drugače).

Če želite škatlo naročiti, to lahko opravite tule.

Državno tekmovanje 2018 v Ljubljani

Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (sočasno pa še na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru in osnovni šoli Frana Erjavca v Novi Gorici) je 14. aprila 2018 potekalo državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za zlata Stefanova priznanja. V Ljubljani je Anže Furlan posnel kratek film, ki prikazuje vzdušje in dogajanje na tekmovanju... 

Stališče

Komisija FiOŠ pri DMFA Slovenije se pridružuje podpisnikom pisma, objavljenega 24. maja 2018 v Odprti strani Dnevnika (Državni svet in izumrtje slovenskega naroda). V celoti se ograjujemo od stališč in izvajanj M. Gamsa in obžalujemo, da predstavnik inštitutov v Državnem svetu, ki ga je med ostalimi podprlo tudi naše Društvo, organizira "somišljeniško zborovanje, ki s kako strokovnostjo nima zveze" in ki "s širjenjem (prastare) idejo o ogroženosti slovenskega naroda vzbujajo strah ter bolj ali manj prikrito apelirajo na podporo politikam izključevanja, ksenofobije ter omejevanja pravic žensk, spolnih, seksualnih, etničnih in verskih manjšin", kot med drugim pravijo v pismu.

Datumi tekmovanj 2019

Predvidoma (ni pa še potrjeno in 100 % zanesljivo) bo v naslednjem šolskem letu 39. tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike potekalo na te dneve:

šolsko: sreda, 6. februar 2018 (sočasno tudi Kresnička),

področno: petek, 15. marec 2019,

državno: sobota, 6. april 2019.

Nagrade

Na začetku današnjega dneva - 21. 4. 2018 - smo razglasili uradne rezultate 38. tekmovanja osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja. Podelili smo 96 zlatih priznanj: 50 v 8. razredu in 46 v 9. razredu, ter 2-krat 3 nagrade.

Z letošnjim letom smo pri DMFA Slovenije spremenili pravila pri podeljevanju nagrad. Nagrade smo prvič podelili na 22. tekmovanju (v šolskem letu 2001/2002), ko smo podelili po 3 nagrade v vsakem razredu. Že pri naslednjem, 23. tekmovanju smo število nagrad povečali in tako je ostalo do lanskega leta. Največkrat smo podelili 7 ali 8 nagrad v vsakem razredu, najmanj pa 5 in največ (daleč največ in izjemoma) 23 - na 25. tekmovanju v 8. razredu. Podeljevali smo eno ali več prvih, eno ali več drugih in eno ali več tretjih nagrad, pri čemer skupno število nagrajencev ni bilo formalno omejeno.

Z letošnjim tekmovanjem se vračamo za začetke, kar se nagrad tiče. Podeljujemo nagrade za prva tri mesta. Letos smo tako podelili po dve 1. nagradi v vsakem razredu, ker si tekmovalci na vrhu mesto delijo, in v vsakem razredu po eno 3. nagrado za 3. mesto. Dodatno lahko podelimo še pohvale tako, da skupno število nagrajenih in pohvaljenih v posameznem razredu ne presega števila 7. V 8. razredu smo pohvalili še 3 tekmovalce, v 9. razredu pa še 4.

Pripomočki za eksperimentalni nalogi

Kot lani, tudi letos po zaključku državnega tekmovanja v znanju fizike za Stefanova priznanja odprodajamo komplete pripomočkov za obe eksperimentalni nalogi, ki so ju na tekmovanju reševali udeleženci tekmovanja. Cena škatle s pripomočki (za oba eksperimenta, izključno za pokritje nabavne cene; ddv pokrije DMFA) je 43 evrov. Število škatel je omejeno.

V škatli sta 2 silomera (za 1 N in za 5 N), merilni valj (50 ml), dve telesi (eno s premičnimi obročki, za merjenje sil - navorov, drugo sestavljeno iz aluminijaste cevi in PVC cevi za merjenje vzgona), merilo (50 cm, ni na fotografiji), podpora. Priložen je komplet nalog z državnega tekmovanja v znanju fizike za Stefanova priznanja 2018.

Če želite škatlo naročiti, to lahko opravite tule.

... in še statistika s področnega tekmovanja

Na spodnjih diagramih so porazdelitve udeležencev področnega tekmovanja iz fizike v letošnjem šolskem letu po skupnih doseženih točkah in po doseženih točkah pri vsaki od obeh besedilnih nalog.

Osmošolci so se pri nalogi B1 ukvarjali s policami na elastičnih vrvicah, pri nalogi B2 pa z zaporedjem preslikave skozi zbiralno lečo in odboja na ravnem zrcalu.

V razporedelnici so deleži tekmovalcev, ki so pri izbirnih nalogah izbirali posamezne odgovore.

OSMOŠOLCI:

Devetošolci so pri nalogi B1 obravnavali klasičen primer pospešenega gibanja klade in uteži, pri nalogi B2 pa so se ukvarjali s padalcem in zračnim uporom.

DEVETOŠOLCI:

Malo statistike s šolskega

V razpredelnicah so napisani deleži učencev, ki so pri nalogah izbirnega tipa na letošnjem šolskem tekmovanju izbrali posamezne odgovore. V osmem razredu je bila naloga s pričakovano (?) najslabšim uspehom naloga A5, pri kateri so morali izračunati gostoto kocke. Največji delež učencev je izbral odgovor D - ker sta bila podatka o masi in prostornini kocke podana z osnovnima enotama? Po drugi strani pa je drugi največji delež učencev pri tej nalogi izbral pravilni odgovor. Najlažja naloga v 8. razredu je bila naloga A4, ki je preverjala poznavanje predpone mikro.

Zdi se, da so bile v devetem razredu naloge izbirnega tipa za spoznanje težje, ker so deleži učencev s pravilnimi odgovori nekoliko manjši. Najtežja je bila naloga A5 - ki je, kot lahko srednje pozorni bralec opazi, vsebinsko identična lanski nalogi z gasilcem in uporabo 2. Newtonovega zakona (ki je bila že lani daleč najslabše reševana naloga na šolskem tekmovanju). Hm, slabo berejo, devetaki, ali pa niso prepričani v svoje znanje: druga najslabše reševana naloga je bila naloga A3, ki je spraševala po spremembi knetične energije telesa, ki se giblje s stalno hitrostjo.... Enote pa znajo še kar dobro pretvarjati (naloga A1, galone).

Organizatorji 38. državnega tekmovanja

Letošnje, 38. državno tekmovanje osnovnošolcev iz znanja fizike za zlata Stefanova priznanja, gostita, kot običajno,

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru
in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Na Primorskem državno tekmovanje gosti Osnovna šola Frana Erjavca v Novi Gorici.

Člani komisije

V šolskem letu 2017/2018 so člani komisije za tekmovanje osnovnošolcev iz znanja fizike tajnica in predsednica komisije Barbara Rovšek, pomočnica tajnice Mojca Štembergar ter člani Vesna Harej, Jelislava Sakelšek  in Gregor Udovč.

Vsebinski del razpisa za tekmovanje iz znanja fizike

Pozivamo zainteresirane, da pokukajo v posodobljen vsebinski del razpisa za tekmovanje iz znanja fizike za Stefanova priznanja. Prenova ni od včeraj, je pa pomembno, da preverite spremembe, če jih še niste. 

Uganka

Kdo je to? Aprila 2012, na državnem tekmovanju iz fizike za osnovnošolce, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Bilten 37. tekmovanja za Stefanova priznanja

Končno smo sestavili Bilten letošnjega državnega tekmovanja iz znanja fizike za osnovnošolce. Vabljeni k ogledu!

Eksperimentalni pripomočki na državnem tekmovanju

Odločili smo se, da bomo odprodali komplete pripomočkov, ki so jih na državnem tekmovanju uporabljali tekmovalci pri reševanju eksperimentalnih nalog. Na voljo je omejeno število kompletov. Naročila zbiramo do 3. maja 2017 do 15. ure ALI do odprodaje vseh zalog. Držali se bomo vrstnega reda oddaje naročila. Že vnaprej se opravičujemo vsem, ki boste oddali naročilo prepozno, ko nam bo pripomočkov že zmanjkalo. Zaradi velikega interesa za odkup pripomočkov in omejenega števila kompletov lahko letos vsaka šola naroči največ 1 komplet pripomočkov.   Komplete bomo odposlali 5. maja 2017 izključno na naslove šol, ki jih že imamo v evidencah na strežniku. Izstavili bomo e-račune preko UJP.

V kompletu 8+9 so VSI eksperimentalni pripomočki za poskus, ki so ga opravljali devetošolci:

• podstavek za 3 žarnice,
• 3 žarnice (6 V in 0,15 A) + 1 rezervna žarnica,
• 5 žic s krokodilčki na obeh krajiščih + 2 rezervni žici,
• 4,5 V baterija (rabljena na tekmovanju),
• digitalni multimeter (v njem je 9 V baterija),
• rezervna varovalka za multimeter (500 mA).

Poleg pripomočkov za poskus iz elektrike je v kompletu 8+9 tudi

• MERILNI VALJ, ki je posebej izbran in primeren za poskus, ki so ga opravljali osmošolci.

Ostali pripomočki za poskus za osmošolce so standardni in niso priloženi (merilo 30 cm in tehtnica z natančnostjo 1 g).

Ker imamo merilnih valjev manj, nam bodo pošli prej kot kompleti za elektriko. Komplet 9 vsebuje le pripomočke za elektriko.

Komplete odprodajamo po ceni, ki pokrije izključno del stroškov, ki smo jih imeli z nabavo pripomočkov (ceno pripomočkov), in poštnino.

Cena:
komplet 8 + 9 29 evrov (z ddv)
komplet 9 26,5 evrov (z ddv)

Da zagotovimo zanesljivost zbranih podatkov o naročilih morate v obrazec vpisati svoj elektronski naslov.

37. tekmovanje za Stefanova priznanja je zaključeno

Danes smo objavili uradne rezultate 37. tekmovanja iz znanja fizike za Stefanova priznanja. Čestitamo vsem nagrajencem in tudi vsem ostalim udeležencem državnega tekmovanja, pa seveda mentorjem! Nagrade najuspešnejšim mladim fizičarkam in fizikom bomo podelili na Bistroumih 2017, ki se bodo odvijali 13. maja 2017 v Unionski dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani.

''FORMULE''

Povezava na list s fizikalnimi obrazci, ki ga lahko imajo učenci na tekmovanju iz fizike, je v najspodnejši vrstici podstrani RAZPIS. Za vsak slučaj pa še tule.

Soorganizatorji državnega tekmovanja iz fizike

Letošnje državno tekmovanje osnovnošolcev iz fizike za zlata Stefanova priznanja soorganizirajo

Člani komisije za popularizacijo fizike v OŠ v letu 2016/2017

V šolskem letu 2016/2017 so člani komisije Vesna Harej, Barbara Rovšek, Jelka Sakelšek, Mojca Štembergar in Gregor Udovč. Gregor Udovč je novi član komisije, ki je zamenjal dolgoletno sodelavko Lucijo Željko.

Ocenjevalci na področnem tekmovanju

Organizacija in izvedba področnega tekmovanja iz fizike je odvisna od učiteljev fizike z vseh šol, ki na področno tekmovanje pripeljejo svoje učence. V nekaterih regijah organizatorji praviloma, v nekaterih drugih pa v zadnjih letih, težko pridobijo dovolj pomoči za ocenjevanje. Zato smo čez poletje spremenili pravila. Opozarjamo na dodatno besedilo v Razpisu, kjer piše, da se mora iz vsake šole, ki pripelje tekmovalce na PT, v področno tekmovalno komisijo prijaviti vsaj en učitelj fizike. Organizatorji bodo potem sestavili primerno številčno ekipo za ocenjevanje, ki bo lahko svoje delo opravila hitro in učinkovito. To ne pomeni, da bodo vsi prijavljeni učitelji ocenjevalci; pomeni pa, da organizatorji ne bodo v kadrovski stiski in zato dvomih, ali se organizacije PT sploh lotiti. Prosimo za razumevanje.

36. tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja

Državno tekmovanje je bilo v soboto, 9. aprila 2016. Na postrani Arhiv nalog je na voljo bilten tekmovanja, kot tudi bilteni tekmovanj iz preteklih let ter naloge in kratke rešitve nalog iz vseh ravni tekmovanja za nekaj let (v nastajanju...).